Od petka 3. marca do nedelje 5. marca so v minoritskem samostanu Olimje, pod vodstvom s. Štefke Klemen- uršulinke, potekale duhovne vaje za vse molivce za duhovne poklice, z naslovom: »Vnema nas Kristusova ljubezen !« Duhovnih vaj smo se udeležili tudi molivci iz naše PZD (iz Dravograda 6 in Šempetra 1) in skupaj z molivci iz drugih župnij – mariborske, ljubljanske, celjske škofije, v ljubezni z Jezusom in v edinosti med seboj, pletli pristno božje občestvo.
Trije dnevi duhovnih vaj so nas preko duhovno globoko, nežno in z vso pozornostjo v ljubezni Jezusovega neprecenljivega darovanja na križu, oblikovanega programa (preko srečanja med seboj in z Njim, s čudovitim petjem, molitvenimi urami pred izpostavljenim Najsvetejšim, globokih duhovnih katehezah od posta do velike noči, prebranih evangelijskih odlomkov, opravljenega zakramenta sv. spovedi, molitev hvalnic, večernic, križevega pota, darovanih sv. maš s strani patrov- duhovnikov v vsej preprostosti in globočini Ljubezni, tako domačimi nagovori patra g. Ernesta o globoki veri in neomajnega zaupanja v božjo voljo….. ) peljali do spoznavanja našega poslanstva molivca za duhovnike in duhovne poklice. V spoznavanju in zrenju nedoumljivega Jezusovega darovanja na križu za vsakega izmed nas, s katerim nas je odkupil in tako plačal ceno za naše grehe, in že smo gledali v Luč velikonočnega vstajenja in v svoje poslanstvo. Tako prežeti z božjo ljubeznijo v kateri smo bili okopani, smo počasi začeli doumevati, zakaj so tako pomembni duhovniki, katere lahko samo z molitvijo pred Bogom izprosimo. Samo po duhovnikovih posvečenih rokah se Jezus v sv. evharistiji pri vsaki sv. maši učlovečuje in prihaja v naša srca, samo duhovnik je posvečen v zakramentu sv.spovedi podeliti odvezo za naše grehe-kar smo še posebej globoko začutili ob majhni preizkušnji zadržanosti duhovnika po božji volji.
Spoznavali smo kateri je glavni namen poslanstva molivca za duhovne poklice v Cerkvi. Najprej pomoč duhovnikom z molitvijo in žrtvami v njihovih različnih poslanstvih. Ne kritizirajmo naših duhovnikov, s tem nič ne spremenimo, le njim odvzemamo vso svetost in dostojanstvo. Molimo za naše duhovnike in prosimo Boga za nove duhovnike (z molitvami za naše družine, otroke, mlade, za nas same, da ob vsakem padcu z Njegovo pomočjo vstanemo in gremo naprej ….). Moliti sam ali v skupini pred Najsvetejšim zakramentom je učinkovito sredstvo, da Sveti Duh razsvetli ljudi. Gre za vsakodnevno prošnjo za svetost duhovnikov in za številne nove duhovne poklice v svetu. Če hoče človek sodelovati pri posvečevanju duhovnikov ali da vzklijejo novi duhovni poklici, mora najprej sam postati dober kruh, pečen v trpljenju, ki ga je sprejel v ljubezni.
Vsak molivec je božji izbranec, ki ga je Jezus izbral z vprašanjem : »Peter ali me ljubiš bolj kot tile ?!« in povabilom »Hodi za menoj!« in končno poslanec, da v zvrhani meri prejete božje ljubezni vname še druge v isti ljubezni. Bistvo vsega je Ljubezen.
Do konca prežeti z božjo ljubeznijo odhajamo domov v svoje župnije, da kot mladike na trti Jezusa v vztrajni molitvi izprosimo od Boga sadove našega darovanja.
zapisala Irma
