Evropska komisija je na zadnji dan svojega delovanja dala veto na evropsko civilno iniciativo Eden izmed nas, ki jo podpira skoraj 1,9 milijona Evropejcev.
Evropska civilna pobuda “Eden izmed nas” je ena prvih evropskih državljanskih pobud in največja doslej, saj jo je podpisalo več kot 1,89 milijona ljudi iz 20 evropskih držav, od tega okrog 4.500 iz Slovenije, kjer je zbiranje podpisov koordiniral Zavod iskreni.net. A včerajšnja odločitev Evropske komisije ne upošteva na ta način izražene volje velikega števila evropskih državljanov in s tem odpira mnoga vprašanja o pomenu tovrstnih pobud, pa tudi o legitimnosti odločitve komisije in o njeni legitimiteti na zadnji dan mandata.
Skoraj dvakrat več podpisov
Pobuda se zavzema za to, da bi Evropska komisija predlagala zakonodajo, ki bi preprečevala financiranje vseh dejavnosti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov. Prepoved takšnega financiranja bi prispevala k večji zakonodajni usklajenosti znotraj Evropske unije in bi bila pomemben korak k odpravi ubijanja zarodkov v raziskovalne namene.
Pobuda je do predvidenega roka, 1. novembra 2013, zbrala 1,72 milijona podpisov evropskih državljanov (do danes pa 1,89), skoraj dvakrat več od zahtevanega števila. Kot predvidevajo načela evropskih državljanskih pobud, mora v primeru uspeha pobude (vsaj milijon podpisov iz vsaj sedmih držav članic) Evropska komisija sprejeti pobudnike in jim ponuditi možnost, da natančneje predstavijo omenjeno pobudo.
Uspešno javno zaslišanje
Pobuda Eden izmed nas je bila zato 10. aprila letos predstavljena na javnem zaslišanju v Evropskem parlamentu. Med zaslišanjem so različni odbori, odgovorni za analizo pobude, izpostavili njeno jasno pravno zasnovo in razumno argumentacijo. Deležna je bila tudi široke podpore poslancev iz skoraj vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu. Poleg tega je pred dobrim letom Evropska komisija sama potrdila, da je zahteva po prepovedi evropskega financiranja spornih raziskav, kot je pravno formulirana v pobudi Eden izmed nas, v skladu z evropsko zakonodajo in jo je zato mogoče sprejeti kot evropsko državljansko pobudo. Glede na visoko podporo državljanov in s tem legitimiteto pobude je bilo pričakovati pozitivno odločitev Evropske komisije o tem.
Presenetljiva odločitev
28. maja, na svoj zadnji dan delovanja, pa je Evropska komisija pod vodstvom Joséja Manuela Barrosa podala veto na omenjeno pobudo, kar pomeni, da ne bo predložila zakonodajnega predloga. V 30-stranskem poročilu med drugim utemeljuje, da trenuten sistem »trojne varovalke« na področju financiranja že zagotavlja, da so spoštovana določila pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah, s tem pa spoštovanje človeškega dostojanstva, pravice do življenja in pravice do integritete osebe.
Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je v sporočilu za javnost dejala: „Državljanski pobudi in njenim zahtevam smo namenili vso potrebno pozornost. Vendar so se države članice in Evropski parlament z razlogom strinjali, da se financiranje na tem področju nadaljuje. Zarodne matične celice so edinstvene in ponujajo možnost za zdravljenje, ki lahko reši življenja. Klinična preskušanja že potekajo. Komisija bo še naprej spoštovala stroga etična pravila in omejitve za raziskave, ki jih financira EU, vključno s tem, da ne bo financirala uničenja zarodkov.“
Raziskave na področju zdravljenja bolezni ali zdravstvenih izzivov po trenutni ureditvi tako lahko vključujejo človeške zarodne matične celice, če so te del najboljših projektnih predlogov. Med letoma 2007 in 2013 je EU financirala 27 skupnih projektov na področju zdravstvenih raziskav, ki so vključevali uporabo človeških zarodnih matičnih celic, za kar je iz proračuna EU prispevala 156,7 milijona evrov. Skupna sredstva za zdravstvene raziskave v tem obdobju so znašala približno 6 milijard evrov.
Foto: 6 tednov star zarodek (iz izvenmaternične nosečnosti), avtor dr. Vilas Gayakwad
Odziv pobudnikov: »nelegitimna in protidemokratična odločitev«
Organizatorji pobude »Eden izmed nas« so se na odločitev Evropske komisije – še posebej v dneh, ko zaradi iztekanja mandata in nizke podpore ob nedavnih volitvah nima več prave politične legitimitete – odzvali z ostro kritiko: »Čeprav Evropska komisija ni obvezana slediti zahtevam, ki jih vsebujejo evropske državljanske pobude, pa gre za norčevanje iz same sebe, če zavrže demokratično podprte zahteve, ki so skladne z evropsko zakonodajo. Kljub temu se je komisija odločila, da prezre zahtevo skoraj dveh milijonov državljanov, ko je zavrnila najuspešnejšo evropsko državljansko pobudo doslej in je namesto tega raje uveljavila lastno politično voljo. S tem celoten mehanizem evropske državljanske pobude postane farsa.«
Ob tem organizatorji pobude tudi opozarjajo na številne nekonsistentnosti v objavljenem pojasnilu odločitve in na šibkost argumentov za veto.
Malo pred vetom Evropske komisije je svojo podporo pobudi izrazilo tudi več raziskovalcev, ki delujejo na področju matičnih celic in ki so pobudo označili kot »znanstveno utemeljeno in potrebno z etičnega vidika«. V svoji obrazložitvi pojasnjujejo, zakaj uporaba zarodnih matičnih celic nikoli ni neizogibna in s tem upravičena ter da 20 letih raziskav ni pokazalo nikakršnih rezultatov in uspehov na tem področju.
Zaradi vsega naštetega pri pobudi Eden izmed nas ne nameravajo prenehati s svojimi prizadevanji: »Ker ima ta državljanska pobuda odgovornost, da kliče po bolj etični in demokratični Evropi, bomo odločitev komisije po vsej verjetnosti dali na luxembourško sodišče, ki je do sedaj že priznalo spoštovanje človeškega življenja od trenutka spočetja dalje.« Pri tem gre za sklicevanje na odločitev Evropskega sodišča v primeru Brüstle proti Greenpeace z dne 18. oktobra 2011, po kateri se človeško življenje prične po združitvi moške in ženske spolne celice.
V odzivu na odločitev so organizatorji izrazili tudi zadovoljstvo nad tem, da je bil izvoljen nov Evropski parlament in da bo imenovana nova komisija.
Vir: iskreni.net
