Category: Neuvrščeni

Martinovo – Sveti Martin

“Za soncem svetega Martina, kaj kmalu pride sneg, zmrzlina, In če te tudi dobro greje, le tri dni babje leto šteje. “

Svetnik Martin

Bil je po rodu z Ogrskega, bil je vojak, nekaj časa v Italiji, nato se je dal krstiti in postal je misijonar v Franciji. Ko seje vrnil domov na Ogrsko, se je umaknil v puščavniško življenje,. a škof Hilarij ga je dal poiskati in  poklical ga je nazaj v Francijo.

Sv. Martin je rojen bil
v ogrski deželi,
na Laškem se je gor zredil
v strahu in veselji
od očeta, matere ajdovske ….

Postal je priljubljen svetnik. Samo v ljubljanski škofiji mu je posvečenih 41 cerkva. Ljudstvu se je priljubil. Cerkvene slike ga kažejo kot usmiljenega  darovalca  – siromaku daje polovico svojega plašča. Preberi več

SVETA BIRMA V ŽUPNIJAH Pastoralne zveze Dravograd

Nadvse slovesno in veselo je bilo v župnijah PZD v soboto 15. in v nedeljo 16. oktobra, ko je  zakrament Sv. birme prejelo 41 birmanskih pripravnikov (iz župnije Dravograd 13, iz  župnij Črneče in Libeliče 10 ter iz župnij  Šentjanž in Sv. Peter 18). Preberi več

Pričetek katehumenata v Slovenj Gradcu

V torek 27.septembra bo v Slovenj Gradcu pričetek oziroma informativno srečanje za katehumene…prijave zbira (glej na sliko)

katehumenat_2016

Srečanje kmetic Koroške na Ojstrici

V nedeljo, 18. septembra 2016 je na Ojstrici v organizaciji Društva kmetic Dravograd  potekalo 4. srečanje kmetic Koroške.  Za začetek smo ob 11. uri napolnile cerkev Janeza Krstnika, kjer je župnik Igor z nami in za nas daroval sveto mašo za varstvo in blagoslov pri delu. Še  posebej se nas je dotaknil nagovor v katerem je poudaril  pomen molitve v naših družinah in kako se moramo truditi služiti Bogu in ne mamonu.  Vzdušje je bilo čudovito, saj je bila cerkev res polna in sodelovanje zelo lepo. Preberi več

MOLITEV ZA DOMOVINO ob 25 letnici slovenske države – 2016

Gospod Jezus Kristus, ti si gospodar zgodovine, potrebujemo te.

Ranjeni smo in v stiski.

Prosimo te, da nam olajšaš bremena bolečin in nas krepiš v boju.

Poveži naše družine in skupnosti,

naj bomo odgovorni za skupno dobro in naj širimo resnico o življenju.

Daj nam poguma, da bomo ljubili vse – brez izjeme,

zlasti pa uboge in bolne, ki so tvoji posebni prijatelji.

Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo in zavračali vsako zlo,

da bomo delali za mir in spravo.

Prosimo te, podeli nam svojega Duha in njegove darove,

da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta in postali ljudstvo veselega upanja.

Jezus Kristus, gospodar zgodovine, blagoslavljaj našo domovino,

bodi z nami zdaj in v prihodnjem času. Amen.

MOLITEV za DOMOVINO in PREGOVORI o domovini

Molitev za domovino

Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino

da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.

Vendar  nas mnoge sile  odvračajo od tega;

prevečkrat iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.

Zato te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.

 

Naj tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas vodijo,

da bodo delovali za pravičnost in razvoj domovine,

nam državljanom pa pomagaj, da bomo odgovorni na svojem mestu

in da se bomo kljub razlikam veselili drug drugega.

Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in ostarelim ljudem.

Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.

Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,

molitev in post  naj bosta naša zaveza s teboj.

Prosimo te, podeli nam  blagoslov

za naše osebno in skupno življenje.

Amen.

Preberi več

Sveti Jurij – goduje 23.aprila

23. aprila goduje izjemno priljubljen svetnik, ki mu je v Sloveniji posvečenih kar 75 cerkva, od tega 39 župnijskih. Je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in zato zelo priljubljen. V času križarskih vojn je njegova priljubljenost zelo narasla, saj je simbol junaštva, in njegovo življenje priča, da so za velika dejanja bolj kot orožje pomembni pogum, odločnost in vera v Boga. Njegova zmaga nad zmajem simbolizira zmago proti zlu – proti zmaju skušnjav in težav, ki jih vsak človek srečuje v vsakdanjem življenju. Preberi več

Teden molitve za duhovne poklice

V Cerkvi na Slovenskem bo od nedelje, 10. do nedelje, 17. aprila 2016, potekal teden molitve za duhovne poklice na temo Cerkev, mati poklicev.

Namen tedna je pomagati tistim, ki jih Bog kliče v duhovniško ali redovniško službo, da bi velikodušno odgovorili na ta klic ter spodbujati občestva k molitvi za nove duhovne poklice. Preberi več

24. svetovni dan bolnikov – pismo papeža za svetovni dan bolnikov 2016

Dragi bratje in sestre,
24. svetovni dan bolnikov mi ponuja priložnost, da sem še posebno blizu vam, dragi bolniki, vam in vsem, ki skrbijo za vas.

Glede na to, da se bo letos omenjeni dan slovesno praznoval v Sveti deželi, predlagam, da premišljujemo evangeljsko pripoved o svatbi v Kani (Jn 2,1–11), kjer je Jezus storil prvi čudež – po posredovanju svoje matere. Izbrana tema – Zaupati usmiljenemu Jezusu kakor Marija: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5) – zelo dobro ustreza okviru Izrednega jubileja Usmiljenja. Središčno obhajanje evharistije ob dnevu bolnikov bo 11. februarja 2016, na liturgični spomin lurške matere Božje, in to prav v Nazaretu, kjer »je Beseda postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14). Tam je Jezus začel svoje odrešenjsko poslanstvo in sprejel zase besede preroka Izaija, kakor nam poroča evangelist Luka: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in prinesem slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu«(Lk 4, 18–19).

Bolezen, posebno tista težka, vedno postavi človeško bivanje v krizo, v preizkušnjo in prinaša s seboj vprašanja, ki vrtajo v globino. Prvi trenutek je včasih lahko upor: »Zakaj se je ravno meni to zgodilo?« Lahko se nas poloti obup, misel, da je vse izgubljeno in da nič več nima smisla …

V takih trenutkih je po eni strani vera v Boga postavljena na preizkušnjo, hkrati pa razkriva vso svojo pozitivno moč. Ne zato, ker bi vera izničila bolezen, bolečino ali vprašanja, ki se rojevajo ob tem, ampak ker ponuja ključ, s katerim lahko odkrijemo globlji smisel tega, kar živimo; ključ, ki nam pomaga videti, na kakšen način lahko bolezen postane pot, ki nas pripelje v trdnejšo bližino z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ. Ključ nam ponuja njegova mati Marija, ki je strokovnjak za to pot.

Na svatbi v Kani je Marija tista pozorna žena, ki opazi težavo – zelo velik problem za mladoporočenca: zmanjkalo je vina, ki je na dan praznovanja simbol veselja. Marija odkrije stisko in jo na določen način naredi za svojo ter ukrepa neopazno, a hitro. Ne ostane pri gledanju, toliko manj pri presojanju, ampak se odpravi k Jezusu in mu predstavi problem takšen, kot je: »Vina nimajo« (Jn 2,3). Ko ji Jezus predoči, da še ni prišel trenutek, ko naj bi se On razodel (prim. Jn 2,4), reče Marija služabnikom: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5). Tedaj naredi Jezus čudež, ko spremeni veliko količino vode v vino, ki se nenadoma pojavi kot najboljše vino prazničnega dne. Kakšen poduk lahko iz skrivnosti svatbe v Kani Galilejski izluščimo za svetovni dan bolnikov?

Svatba v Kani je ikona Cerkve: v središču je usmiljeni Jezus, ki izvršuje znamenje. Okrog njega so učenci, prvenci nove skupnosti. Blizu Jezusa in njegovih učencev je Marija – mati, ki moli in ki zmore predvideti. Marija sodeluje pri veselju preprostih ljudi in prispeva svoj delež, da to veselje še poveča. Pri svojem Sinu posreduje v dobro mladoporočencev in vseh povabljenih. In Jezus ni zavrnil prošnje svoje matere. Kolikšno upanje je v tem dogodku za vse nas! Imamo Mater, ki ima pozorne in dobre oči kakor njen Sin. Njeno materinsko srce je polno usmiljenja kakor On; roke, ki želijo pomagati kakor Jezusove roke, ki so lomile kruh za tistega, ki je bil lačen, ki so se dotikale bolnih in jih ozdravljale. To nas napolnjuje z zaupanjem in nam omogoča, da se odpiramo Kristusovi milosti in usmiljenju. Marijino posredovanje nam daje izkušnjo tolažbe, po kateri apostol Pavel slavi Boga: »Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši stiski, da bi mi mogli tolažiti tiste, ki so v kateri koli stiski, s tolažbo, s katero nas same tolaži Bog. Kakor je namreč obilno Kristusovo trpljenje za nas, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba« (2 Kor 1,3–5). Marija je Mati tolažbe, ki tolaži svoje otroke.

V Kani se zarišejo značilne poteze Jezusa in njegovega poslanstva: on je tisti, ki priskoči na pomoč človeku v težavah in potrebi. In res bo v svojem mesijanskem poslanstvu ozdravil mnogo bolezni, slabosti in hudih duhov: podaril bo vid slepim, hromim bo dal, da hodijo, gobavim bo vrnil zdravje in dostojanstvo, obujal bo mrtve, ubogim bo oznanil veselo novico (prim. Lk 7,21–22). Marijina prošnja med poročno gostijo, ki jo je njenemu materinskemu srcu navdihnil Sveti Duh, bo omogočila, da se bo pokazala ne samo Jezusova mesijanska moč, ampak tudi njegovo usmiljenje. V Marijini prošnji odseva Božja nežnost. In ta ista nežnost je prisotna v življenju mnogih oseb, ki stojijo ob strani bolnim in znajo zaslutiti njihove potrebe, celo najbolj težko zaznavne potrebe, ker gledajo z očmi, polnimi ljubezni. Kolikokrat svojo prošnjo položi v roke Device Marije na primer mati, ki stoji ob postelji bolnega otroka, ali sin/hči, ki skrbi za ostarelega očeta, ali vnuk, ki je ob dedku ali babici! Za naša ljubljena bitja, ki trpijo zaradi bolezni, prósimo v prvi vrsti zdravja. Jezus sam je prisotnost Božjega kraljestva nakazal prav po ozdravljenjih: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: Slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni…« (Mt 11,4–5). Pa vendar nam ljubezen, ki jo poživlja vera, omogoča zanje prositi še za nekaj večjega kot za telesno zdravje: zanje prosimo miru, spravljenost z življenjem, ki prihaja iz srca in ki je Božji dar, sad Svetega Duha, ki ga Oče nikoli ne odreče tistim, ki ga zanj z zaupanjem prosijo.

Na prizorišču v Kani so poleg Jezusa in njegove matere tudi tisti, ki se imenujejo “služabniki” in ki sprejmejo Marijin: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5). Seveda se čudež zgodi po Kristusovem delovanju, a očitno želi Gospod pri uresničevanju nadnaravnega tudi človekovo sodelovanje. Lahko bi storil tako, da bi se vino pojavilo neposredno v vrčih, pa ni, ker je hotel človeško sodelovanje. Zato prosi služabnike, naj napolnijo vrče z vodo. Kako je Bogu dragoceno in prijetno, če smo služabniki drugih! Bolj kot vse drugo postajamo s tem podobni Jezusu, ki »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel« (Mr 10,45). Te anonimne evangeljske osebe nas lahko veliko naučijo. Ne samo da ubogajo poslušno, temveč tudi velikodušno: napolnili so vrče do roba (prim. Jn 2,7). Zaupajo Materi in izpolnijo takoj in dobro, kar jim je bilo naročeno, brez pritoževanja in preračunavanja.

Na svetovni dan bolnikov lahko po priprošnji Marije, Jezusove in naše matere, prosimo usmiljenega Jezusa, naj vsem nam nakloni razpoložljivost za služenje potrebnim in – bolj konkretno – našim bolnim bratom in sestram. Seveda je lahko táko služenje pogosto utrujajoče, težko, a prepričani smo, da Gospod nikoli ne bo prenehal spreminjati našega človeškega truda v nekaj božjega. Tudi mi smo lahko roke, objem, srca, ki pomagajo Bogu izvrševati njegove čudeže, največkrat skrite. Tudi mi – zdravi ali bolni – lahko ponudimo svoje težave in trpljenje kot vodo, ki je napolnila vrče na svatbi v Kani in je bila spremenjena v najboljše vino. Z nevsiljivo pomočjo tistemu, ki trpi, tistemu, ki je bolan, vzamemo na lastne rame križ vsakega novega dne in hodimo za Učiteljem (prim. Lk 9,23). Čeprav bo srečevanje s trpljenjem vedno skrivnost, nam bo Jezus pomagal odkrivati njegov smisel.

Če bomo znali iti za glasom Žene, ki tudi nam govori: »Kar koli vam reče, storite,« bo Jezus vedno spreminjal vodo našega življenja v dragoceno vino. In tako nam bo ta svetovni dan bolnikov, ki se slovesno praznuje v Sveti deželi, pomagal uresničiti slutnjo, nakazano v buli ob razglasitvi izrednega jubileja usmiljenja: »Če bomo to jubilejno leto živeli v usmiljenju, bo lahko omogočilo srečanje s hebrejsko, islamsko vero in z drugimi verami ter z ostalimi plemenitimi verskimi izročili; lahko nam bo omogočilo večjo odprtost za dialog, da se bomo bolje spoznali in razumeli; lahko bo odstranilo vsako obliko zaprtosti in zaničevanja in oddaljilo vsako nasilje ali diskriminacijo« (Misericordiae Vultus, 23). Naj bo vsaka bolnišnica ali zdravstvena organizacija vidno znamenje in kraj, kjer se gradi kultura srečanja in miru, kjer izkušnja bolezni in trpljenja ter tudi strokovna in bratska pomoč prispevajo k preseganju vseh meja in razdeljenosti.

V tem sta nam za zgled dve redovnici, kanonizirani v letošnjem maju: sv. Marija Alfonza Danil Ghattas in sv. Mirijam križanega Jezusa Baouardy, obe hčeri Svete dežele. Prva je bila pričevalka krotkosti in edinosti; zapustila nam je jasno pričevanje o tem, kako pomembno je, da smo odgovorni drug za drugega, da živimo v služenju drug drugemu. Druga pa je bila preprosta nepismena žena, odprta učenju Svetega Duha. Zato je postala orodje srečanja z muslimanskim svetom.

Vsem, ki se posvečate služenju bolnim in trpečim, želim, da bi vas poživljal duh Marije, matere usmiljenja. »Milina njenega pogleda naj nas spremlja v tem svetem letu, da bomo lahko vsi odkrili veselje Božje nežnosti« (ibid., 24) in jo bomo nosili vtisnjeno v svojih srcih in dejanjih. Zaupajmo hrepenenje in težave, pa tudi veselje in tolažbo priprošnji Device Marije in usmerjajmo k njej svojo molitev, da obrne v nas svoje milostljive oči, predvsem v trenutkih bolečine, ter nas napravi vredne zreti Obličje usmiljenja – svojega sina Jezusa – danes in na veke. Tej prošnji za vse vas pridružujem svoj apostolski blagoslov.

Iz Vatikana, 15. septembra 2015, na god žalostne Matere Božje
Frančišek

 

Dobrodelni koncert v Črnečah

V Črnečah je to nedeljo 31.januarja potekal dobrodelni koncert za pomoč Etiopij oziroma njenim lačnim prebivalcem. Za deželo kjer vlada velika revščina, lakota, razne bolezni in hude suše. Franci Kotnik je kot odmev na konecrt tole zapisal:

Preberi več