KRIŽEV POT je premišljevalna molitev, ki so jo najprej poznali romarji v Jeruzalemu. Hodili so po poti, po kateri je šel s križem na Kalvarijo sam Gospod Jezus Kristus. Največji apostol širjenja molitve križevega pota pa je bil sv. Leonard Portomavriški, ki je umrl 1751 leta. Njegovo molitev križevega pota zelo radi molimo tudi v naši župniji. Mnogi verniki so v preteklosti znali in nekateri še znajo tudi danes moliti križev pot Leonarda Portomavriškega kar na pamet.
Križev pot ima v krščanski duhovnosti zelo velik pomen. Ko molimo to priljubljeno molitev, z Jezusom sočustvujemo in podoživljamo njegovo trpljenje od Pilatove smrtne obsodbe pa do smrti na križu in položitve v grob. Križev pot vsebuje štirinajst postaj, ponekod tudi petnajst postaj. V petnajsti postaji že spremljamo Gospoda preko groba, do njegovega zmagoslavnega vstajenja. Tako se s to postajo še bolj nakaže bistvo odrešenja, ki je v trpljenju in vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Križev pot molimo tako, da hodimo od postaje do postaje. Na začetku vsake postaje molimo vzklik: ‘Molimo te, Kristus, in te hvalimo’, ljudstvo odgovori ‘ker si s svojim križem svet odrešil’. Ob koncu vsake postaje pa prosimo: ‘Usmili se nas, o Gospod’, medtem ko ljudstvo odgovori ‘usmili se nas’. Med postajami lahko pojemo pesem: O pridite stvari ali Mati žalostna je stala.
Premišljevanje in podoživljanje Jezusovega trpljenja nam zelo pomaga na poti svetosti. Zato tudi v naši župniji zelo radi molimo križev pot. 