NEDELJA SVETEGA PISMA 2019
Uvod in zaključek – Milan
V nedeljo, 27. januarja 2019, bomo v Cerkvi na Slovenskem že tridesetič obhajali nedeljo Svetega pisma. Geslo letošnje nedelje je Na poti z Besedo in je vzeto iz evangeljske pripovedi o emavških učencih (Lk 24, 15b): »Sam Jezus se jima je približal in hodil z njima.« Ta odlomek je papež v zaključnem dokumentu sinode o mladih predstavil kot temeljno podobo, ki naj usmerja delo Cerkve za mlade.
Kot beremo v odlomku, se je učencema pridružil sam Jezus in hodil z njima. In potem, ko ju je povprašal in sta povedala, je njima Jezus veliko govoril besede iz Mojzesovih knjig in prerokov, kaj vse je bilo nepisano prav o Kristusu, njegovi poti. Ona dva sta bila škandalizirana nad takim potekom, skupaj z mnogimi drugimi. Jezus pa je rekel: prav tu, v tem, kar vidite, da gre narobe, je Božja pot, Božji načrt, Božje dogajanje. Prav Božja beseda odkriva en drugačen pogled. Božji pogled. Pogled iz Božje strani.
Ravno za to gre: nekaj je naš človeški pogled, ko smo znotraj stvari, dogodkov, dogajanj in pač nekaj vidimo, verjamemo in smo tudi prepričani, da stvari so tako, kot jih mi vidimo. Pa že iz človeške izkušnje vemo, da ni tako; da šele, ko se pogovorimo, ko slišimo drugega, kako drugi vidi, se počasi sestavlja prečiščena in celostna podoba.
Kar se dogaja v življenju – v vsakem primeru to interpretiramo, dajemo en pomen. Zgolj iz naše človeške plati je nekaj, kako mi vidimo, je nekaj, kako mi razlagamo. Kako pa vidi Bog, ki gleda v smer odrešenja, v smer dopolnjenosti vsega v Kristusu, v smeri, da bo vse zaobjeto v Očetovo ljubezen – to pa je nekaj drugega.
Da moremo prepoznati Božji pogled na človeka, na vsakogar, je potrebno poslušati Boga, prisluhniti Bogu.
Kako? V Cerkvi imamo tri stebre: tradicija (svetniki, duhovna literatura, izkušnje, ki se prenašajo iz roda v rod, itd.), učiteljstvo (ki spregovori o aktualnih zadevah vere, morale, življenja, kako je Božji pogled) ter Božja beseda – Sveto pismo.
Ko beremo Sveto pismo, ko poslušamo, ko se odpiramo, smo v odnosu z Bogom. Ker je to njegova beseda. Ni le neka črka, pač pa je On za temi besedami, njegov Sveti Duh je v teh besedah. Ima kaj povedati.
Dovolj je, da te en stavek nagovori. Včasih se dogodi, da je nekdo nek stavek že stokrat prebral, slišal, potem pa se dogodi, da ga sliši kot prvič, ker ga zares sliši, v globino srca. Ker za to gre: da zares slišimo. Da pa kdaj zares slišimo, moramo poslušati zvesto in potrpežljivo. Drža poslušanja, drža vere, da je za temi besedami Gospod sam – to je najbolj pomembno. Drža spoštovanja, da je ta Beseda polna Svetega Duha. Zato, da ne bi poslušali z neko razumsko kritičnostjo, pač pa z vero.
Mi smo prebirali Lukov evangelij, ker je v tem letu ob nedeljah Lukov evangelij (včasih tudi Janezov, katerega je vsako leta nekaj; sicer pa so v triletnem ciklu Matej, Marko in Luka). Potem pa še Apostolska dela, kot nadaljevanje, saj je isti pisec.
Božja beseda je za tistega, ki bo na glas bral in tistega, ki posluša. Je način, kako smo z Bogom. Z Njim, v njegovem Sv. Duhu – ne pozabimo tega. Naj nam bo dana odprtost srca, hrepenenje po Njem, po Njegovi besedi. Pustimo se nagovoriti; dovolimo, da nas njegova beseda najde.
p. Milan Bizant
