Duhovni vikendi za otroke in mlade postajajo v naši PZŽ Dravograd stalnica. Otroci jih imajo radi, starši jih počasi sprejemajo. Bogu hvala!

Ko sem na nekem srečanju s starši vprašal, koliko navzočih staršev že ima izkušnjo duhovnih vaj, sta samo dva dvignila roko. Razumljivo je, da če nečesa ne poznaš, si do tistega zadržan, včasih odklonilen. Priporočljivo je, da se bi vsak vernik vsaj enkrat v letu udeležil takšnega vikenda. Gre za 48 ur v letu, ko v središču ni naš mobitel ali računalnik, temveč skušam prisluhniti, kaj mi po voditelju sporoča Gospod. Pri vikendih za otroke pa je močno navzoča tudi igra, pesem, glasba, kdaj tudi ples in druženje z vrstniki v zdravem in ljubečem okolju.

Dolgoletne izkušnje kažejo, da takšen oddih spremeni; na bolje seveda. Pri otrocih verouk še mesec ali dva poteka v bolj poglobljenem in odrtem vzdušju. Tudi pri odraslih se spočije duša in resnično še nekaj tednov živiš in črpaš iz tiste izkušnje. Če si bil na vikendu skoraj moraš čutiti spremembo, sicer se nisi dovolj odprl in sprostil; Bog ni mogel delovati.

Ravno takšnih sprememb pa se nekateri ljudje bojijo. Pogosto sem od staršev slišal, da pridejo otroci domov spremenjeni. Otroci so torej na pravi poti! Starši pa se s tem pogosto na znajo soočiti, nekateri se resnično prestrašijo, morda je navzoče tudi ljubosumje. Razumljivo, saj sami nimajo podobne izkušnje. Zelo pogosto pa vidim v očeh staršev solze hvaležnosti. Koliko mam je jokalo, ko je videlo, kako srečen in napolnjen je njen otrok po vikendu!

Preko otroka je v celotno družino prišel Božji Duh. Ne jemljimo tega našim otrokom, vzpodbudimo ga, prisluhnimo mu po vrnitvi domov. Otroci so bolj dovzetni za Božje, kot mi, odrasli. Otroci lažje začutijo in mnoge se Jezus resnično dotakne. Ne se bati, zaradi tega vaš otrok ne bo postal duhovnik ali redovnica. V življenju pa jim bo gotovo lažje. Koliko mladih je reklo: »Zdaj pa resnično verjamem v Boga!« Kaj ni to nekaj čudovitega?!? Si ne takšnega spoznanja želi vsak od nas? Podprimo svojega otroka. Ne bo nam žal!