V naši preljubi Sloveniji se je v zadnjem tednu zgodilo nekaj nedopovedljivo slabega, spornega, ki tudi nas verujoče postavlja v držo, ko ne moremo in ne smemo biti tiho. Gre za takoimenovani  sporni zakon sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga je na predlog ZL v torek že sprejel slovenski parlament.

Ta definicijo zakonske zveze iz “življenjske skupnosti moškega in ženske” spreminja v “življenjsko skupnost dveh oseb”, ne glede na spol. Pa še to po skrajšanem postopku, ko državljani praktično nismo imeli možnosti, da bi poslancem v javni razpravi povedali svoje mnenje o predlagani spremembi zakona, ki bo vplival na življenja nas vseh.

Spremembe tega predloga zakona so namreč tako daljnosežne, da se vseh posledic ne zavedajo niti predlagatelji, še manj poslanci, ki so to ‘nojevsko’ (vehementno) kar sprejeli. Morda celo nalašč, da bi nagajali še edini trezno razumni družbi v tej naši državi, nam verujočim. Morda kot nagajanje ker smo referendum o družinskem zakoniku pred slabimi tremi leti zavrnili. Pa razumi človek to čudno združbo če moreš.

Kaj je v tem že sprejetem zakonu tako spornega? Lahko rečemo, da vse. Ker posega v samo definicijo oz. zakonsko določbo o tem, kaj je zakonska zveza in družina. Iz tega člena oz. definicije izhaja vsebina celotnega zakona, ki bo imel vpliv na vse druge zakone, ki so kakorkoli povezani z zakonsko zvezo in družino.

Ko je bil papež Frančišek na obisku na Filipinih je skoraj preroško povedal:”Medtem ko preveč ljudi živi v skrajni revščini, so ostali ujeti v materializmu in načinu življenja, ki uničuje družinsko življenje in osnovne zahteve krščanske morale. To so oblike ideološkega kolonializma. Družino ogrožajo prizadevanja nekaterih, da z relativizmom in omejevanjem odprtosti za življenje redefinirajo zakonsko zvezo.”

Najpogostejši argument zagovornikov predlaganih sprememb je trditev, da želijo s predlogom sprememb zakona osebam, ki živijo v istospolnih skupnostih, urediti njihove pravice. Ta trditev je povsem napačna in zavajajoča. Vse pravice osebam, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, je mogoče urediti v Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, seveda z ustreznimi popravki tistih dveh členov zakona, ki jih je Ustavno sodišče prepoznalo za sporna (oba sporna člena zadevata pravico istospolnih do dedovanja po partnerju). Bilo je že več poskusov, da bi istospolno usmerjenim te in še nekatere druge pravice omogočili in zakon ustrezno dopolnili, a vsi poskusi so bili dosledno zavrnjeni.
Kaj je torej v resnici v ozadju predloga sprememb zakona? Nič drugega kot ideologija istospolnih lobijev, ki ruši družino kot osnovno celico družbe, ki omogoča preživetje naroda ter vodi v načrtno diskriminacijo in kaznovanje vseh, ki se s tako zakonodajo ne bodo strinjali. Vse to se že dogaja v nekaterih državah, ki so zakonsko zvezo med partnerjema različnega spola izenačile s partnerskimi skupnostmi dveh oseb istega spola.

Ker je bil predlog sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejet, bo to gotovo pomenilo, da:
• bodo istospolni pari imeli možnost posvojitve otrok in umetne oploditve. Treba je poudariti, da imajo istospolni partnerji že po sedaj veljavni zakonodaji možnost posvojiti biološkega otroka svojega partnerja. Že sedaj imajo torej možnost, ki je zakonodaja ne omogoča npr. starim staršem. Ti namreč po veljavni zakonodaji ne morejo posvojiti svojih vnukov. Če bo predlog sprememb zakona sprejet, bo nekega otroka lahko posvojil istospolni par, njegovi stari starši pa ne bodo mogli oz. smeli posvojiti svojega vnuka niti ne bodo mogli preprečiti, da bi otroka posvojil istospolni par.
• Sprejem predlaganih sprememb zakona bo poleg tega neplodnim parom, ki si želijo posvojiti otroka, onemogočil posvojitev otroka iz držav kot so Rusija, Ukrajina in Makedonija. Vse te države bodo v primeru sprejema sprememb zakona namreč uvrstile Slovenijo na črno listo držav, kamor je prepovedano dajati otroke v posvojitev, ker te države razumejo posvojitev otrok v homoseksualne skupnosti kot grob poseg v pravice otrok. 550 parom ki v Sloveniji čakajo na posvojitev otroka iz Rusije, je ta sporni zakon onemogočil posvojitev.

Ker zakon ne dopušča možnosti ugovora vesti (možnosti, da delavec odkloni delo, ki ni v skladu z njegovo vestjo): bodo morali vzgojitelji in učitelji v vrtcih, šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanovah otroke osveščati oz. poučevati:

1. da ni pomembno, ali živijo v družini, ki ima očeta in mamo ali pa v družini, ki ima očeta in očeta oz. mamo in mamo;

2. da ni pomembno, ali se na svet rodiš kot deček ali deklica, ampak si spol lahko izbereš sam; 3. da so spolni odnosi med osebami istega spola nekaj povsem običajnega. Vse to se v naših šolah že dogaja. Z Mestne občine Ljubljana ljubljanske šole in zdravstvene domove npr. že sedaj na različne načine vabijo in spodbujajo, naj si pridobijo certifikat LGBT prijazno (torej istospolno usmerjenim prijazna šola, zdravstveni dom). O tem se lahko prepričate na njihovi spletni strani: http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/91380/detail.html.
• Starši ne bodo smeli nasprotovati temu, kako bodo o spolnosti in spolni usmerjenosti njihove otroke poučevali v šoli in drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah oz. jim bo kratena ustavna pravica, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim prepričanjem. (gl. http://24kul.si/solski-inspektorat-prepoved-vstopa-skritim-homoseksualnim-aktivistom-v-osnovne-sole).
• Matičarji bodo morali poročati istospolne pare.
• Sodniki in socialni delavci bodo morali podpisovati odločbe o posvojitvi otrok v homoseksualne skupnosti.
• Socialni delavci bodo pod nenehnim pritiskom, da so diskriminatorni do istospolnih parov, ki bodo želeli posvojiti otroka oz. da pri posvojitvah neupravičeno dajejo prednost parom moškega in ženske.
• Vsi javni delavci (vzgojitelji, učitelji, socialni delavci, zdravstveni delavci …) bodo v primeru, da se ne bodo strinjali ali opravljali svojega dela v skladu s sprejeto zakonodajo, odpuščeni oz. ne bodo primerni kandidati za zaposlitev na teh delovnih mestih.
• Katoliški vrtci in katoliške šole, ki ne bodo hotele izvajati pouka v skladu z veljavno zakonodajo in učnimi načrti, ne bodo več upravičeni do financiranja programov, kar pomeni njihovo ukinitev (na izrecno vprašanje poslanke NSi Ive Dimic v zvezi s tem na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 10.2.2015, je državna sekretarka Martina Vuk med drugim odgovorila: »Zakon velja enako za vse.«).
• Družinske, verske in humanitarne organizacije, ki ne bodo v svojih programih posvečale zadostne pozornosti istospolnim osebam, ne bodo mogle konkurirati na javnih razpisih.

In nenazadnje: Marsikaterega kristjana je ob vsesplošni in načrtni medijski propagandi resnično strah, da bomo in smo že v javnosti označeni kot homofobni in nestrpni do drugačnih.

Zavedati se moramo, da kristjani, ki nasprotujemo taki zakonodaji nismo nestrpni. Nasprotno. Kristjani želimo, da se istospolno usmerjenim osebam uredijo potrebne pravice. Mnogi kristjani so si za to že prizadevali. Nobenega utemeljenega razloga ni, da se pravice živečim v istospolnih skupnosti ureja prav v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

V resnici so nestrpni tisti, ki želijo iz svojega načina življenja narediti pravilo oz. zakon, ki bo veljal za vse državljane in ki bo v praksi uzakonil diskriminacijo in nasilje nad vsemi, ki se s takšno definicijo zakonske zveze in družine ne bodo strinjali.

Kristjani smo zato dolžni, da ne samo podpremo tiste organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev vrednote družine, ampak da tudi sami javno in dejavno izrazimo svoje nasprotovanje takšni zakonodajni ureditvi. Vabljeni, da s svojim podpisom in referendumskim glasom onemogočimo sprevedenje tega zakona v realizacijo.

Hvala, ko boste dodali svoj podpis in glas za razveljavitev tega, za nas kristjane spornega zakona.

Podpise bomo zbirali to nedeljo pri vseh svetih mašah v vseh naših župnijah. Vabljeni k podpisu.