Trije dnevi polni milosti, Gospodove navzočnosti in veličastnih trenutkov. Geslo letošnjih duhovnih vaj je bil : » Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti !«( A.M. Slomšek). Naslov, ki nas je že sam po sebi nagovoril. Voditeljica duhovnih vaj, s. Štefka Klemen, pa nam je tako nazorno razložila, kje črpati to moč, ta ogenj, to energijo. Odgovor je jasen. Pri BOGU! Njemu se moramo prepustiti , saj nas On vodi. In kje se me Bog najbolj dotakne, mi je najbližje, sem jaz Njemu najbližje? Pri sv. maši!
s.Štefka nam je znala tako krasno prikazati milosti in blagoslove in vso ljubezen, ki jo prejemamo pri tej najsvetejši daritvi. Sv. maša je najodličnejši obred kjer se prepleta zahvala in sprava in daritev. Sv. maša je obred, ki spreminja življenja, je dialog ljubezni, je edinost src in spreminjanje sveta po evharistiji.
Sam Bog , Jezus se sklanja k človeku, le prisluhniti mu moramo z vero, ljubeznijo in odprtim srcem. Napolnjuje nas z milostmi in močjo, ki jo rabimo za življenje , za delo…., le zaupati moramo Vanj!
Že ko vstopim v svetišče in se pokrižam, pokažem kdo sem – ljubljeni božji otrok. Za vso to ljubezen, za vse prejete dobrine , ki jih prejemamo od Njega, se moramo znati zahvaliti. Nič ni samo po sebi umevno, vse je božji dar!
Zavedanje , da je isti Jezus v tebi in meni, rodi medsebojno spoštovanje in sprejemanje. Povezanost, spoštovanje drug drugega , vodi k rasti občestva in harmoniji.
Vse to in še veliko drugih nam nevidnih milosti in darov se dogaja in jih prejemamo pri sv.maši.
Sv. maše ni brez duhovnika, pa tudi duhovnika ni brez sv. mašne daritve.
Zato je še kako potrebno, da molimo in prosimo Gospoda za vse, ki že opravljajo to služenje , za dobre družine, kjer rastejo novi duhovni poklici ter za vse, ki se še odločajo za hojo za Jezusom. Vsak vernik bi moral prispevati svoj delež v skupnost.
Duhovne vaje so zajemale tudi vprašanja kako pritegniti še več molivcev, kako vneti celo župnijo, da bo vsak prispeval vsaj delček » goriva v ta ogenj » molitve? Kako vspodbuditi družine, da bodo molile za duhovne poklice?
Prepričana sem, da se da veliko narediti tam, kjer so ljudje odprti za Boga, kjer čutijo ,da brez sv. mašne daritve ni Jezusa, ki ti odpušča grehe, ki ti poboža dušo, ko ga sprejmeš v sv. Rešnjem telesu, ni zakramentov, ni skupnosti v kateri rasteš kot vernik, kot kristjan. Verjamem, da je takih ljudi v Dravogradu še veliko! V Olimju smo preživeli lepe, prijateljske dneve. Župnik Jani Tušak ter molivci iz Zagorja nas vabijo, da pridemo na obisk. Letos bodo imeli tudi novo mašo, novomašnikova mama in sestra sta bili z nami na duhovnih vajah. Mi, v Dravogradu, pa upajmo in molimo, da bomo tudi v cerkvi Sv. Janeza Evangelista dočakali novomašni blagoslov.
ZF
