V prostorih Galerije Družina sta na današnji novinarski konferenci podpori nominaciji misijonarja slovenskega rodu Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir spregovorila ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres in narodni voditelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin. Slednji je poudaril, da je Pedro Opeka nesporno ena največjih osebnosti našega časa. „Z neizmerno energijo in osebno žrtvijo je vzpostavil globalni zgled za spopad z eno največjih ran človeštva – revščino. Vsem, ki podpirajo njegovo delo in sodelujejo pri pobudi, da bi prejel Nobelovo nagrado, se iskreno zahvaljujemo.“

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres

“Z vsem srcem in prepričanjem podpiram predlog, da gospod Pedro Opeka, znani misijonar na Madagaskarju in voditelj združenja Akamasoa, prejme Nobelovo nagrado za mir.

Gospoda Pedra Opeka poznam od leta 1972, ko je bil še študent v Ljubljani in nato v Parizu, preden se je podal kot misijonar na Madagaskar. Imel sem možnost, da sem ga tam dvakrat obiskal, prvič leta 1982 in drugič leta 2010. Obakrat sem na lastne oči videl in občudoval njegovo neizmerno zavzetost in požrtvovalnost v službi najbolj zapuščenih. Vedno se je navdihoval pri sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju družbe lazaristov, katere član je. Njegovo delo je doseglo vrhunec, ko je prišel delovat v glavno mesto Antananarivo in tam odkril ljudi na smetišču, ki so največji reveži med reveži. Ustanovil je združenje Akamasoa, ki ga vodi in je do danes rešil več deset tisoč ljudi iz najglobljega brezna revščine in moralnega propada ter jim vrnil človeško dostojanstvo in jih ponovno vključil v človeško družbo.

Če bo gospod Pedro Opeka dobil Nobelovo nagrado za mir, bo postal nekakšen svetovni prvak na moralnem področju ljubezni do bližnjega in človekoljubnosti in sem globoko prepričan, da je do tega upravičen.”

Narodni ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin

“V teh dneh se veliko piše o nominaciji Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir. Zelo smo veseli odzivov na ta predlog. Potrebno je dodati še nekaj podatkov za razjasnitev poteka nominacije. Postopek ni preprost. Namen pojasnil je spodbuditi vse, ki bi še želeli podpreti nominacijo Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir.

V Misijonskem središču Slovenije podpiramo vsako pobudo, ki širi pozitivno védenje o velikem humanitarnem delu, ki ga po celem svetu opravljajo slovenski misijonarji. Zato smo tudi po svojih močeh pomagali pri podpori in uresničitvi ideje, da se Pedra Opeko predlaga za prejemnika Nobelove nagrade za mir, saj z njim tvorno sodelujemo že več kot 30 let. Pedro Opeka je šel v misijone leta 1975. Pri občudovanju njegovega dela je veliko število dobrih ljudi, ki ga ne samo spoštujejo, ampak s svojimi darovi tudi podpirajo njegovo poslanstvo pri odpravljanju in omejevanju revščine na Madagaskarju. Morda podatek, da so ljudje dobre volje v Sloveniji v zadnjih treh letih samo za nakup riža za otroke iz smetišča zbrali preko 381.380,00 €. To dejstvo pove, da ljudje poleg občudovanja misijonarjeve osebnosti razumejo stisko otrok in družin ter preko Opeke konkretno pomagajo. Samo občudovanje in sočustvovanje pa nista dovolj, potrebno je narediti korak naprej in pomagati. Dobrotniki so zgled udejanjene pomoči najrevnejšim na Madagaskarju.

Pri vsem tem ima pomembno mesto tudi nacionalna televizija, ki je pred dobrim letom predvajala odmeven film z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi Misijonsko središče Slovenije. Lani spomladi je stekla tudi akcija za Opekovo nominacijo na najvišji vladni ravni, tako s strani predsednika vlade Janeza Janše, ki je imel v ta namen pogovore v Združenih narodih, kot evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Vse je v skladu s pravili Nobelove ustanove potekalo v tajnosti do uradne objave.

Pedro Opeka je nesporno ena največjih osebnosti našega časa. Z neizmerno energijo in osebno žrtvijo je vzpostavil globalni zgled za spopad z eno največjih ran človeštva – revščino. Vsem, ki podpirajo njegovo delo in sodelujejo pri pobudi, da bi prejel Nobelovo nagrado, se iskreno zahvaljujemo.

Posebna zahvala gre dr. Ediju Gobcu iz Clevelanda v ZDA, ki ima kot posameznik največje zasluge za promocijo Pedrove nominacije med mnogimi osebnostmi po svetu. Zadnje leto je skoraj vse delo ustanove SRCE (Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra) posvetil tej dejavnosti. V Misijonskem središču Slovenije vse ljudi dobre volje vabijo, da se pridružijo tej pobudi.”

Kdo je Pedro Opeka?

Pedro Opeka se rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu v Argentini. Leta 1966 je stopil v misijonsko družbo lazaristov. Med leti 1968 in 1970 je na Teološki fakulteti v Ljubljani študiral teologijo, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje še danes.

Posveča se humanitarnemu delu. Približal se je ljudem, ki živijo na smetiščih glavnega malgaškega mesta Antananarivo. Posebno skrb namenja otrokom. Ljudi povezuje in jim pomaga na poti samozaupanja. Zanje išče delo in jim pomaga sprejeti delovne navade. Skupaj z njimi je začel graditi stanovanja, vasi, šole, športne dvorane in cerkve. V programe za izhod iz revščine, ki jih je razvil, je bilo doslej vključenih približno 100.000 najrevnejših. V vaseh, ki so jih skupaj zgradili, danes živi okoli 20.000 ljudi, pri čemer se dotok revežev v vasi se še ni ustavil. K uspehu je pripomogel splet več dejavnikov: Opekova inkulturacija v malgaško okolje, izostren čut za pravičnost in metoda dela, ki temelji na neposrednem, spoštljivem in globoko etičnem odnosu do ljudi.

Pedro Opeka je ustanovitelj dveh humanitarnih združenj: leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa (v prevodu pomeni dobri prijatelji) v Antananarivu, leta 1994 pa tudi Antenne Akamasoa v Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja.

S sodelavci združenj je zgradil več vasi in centrov: leta 1990 vas Antolojahary s šolo za 980 otrok; leta 1991 center Manantenasoa z osnovno in srednjo šolo ter kuhinjo za 2500 otrok; 1992 center Andralanitra na mestnem odlagališču smeti z osnovno in srednjo šolo in s kuhinjo za 1950 otrok; leta 1993 center Mahatsara z osnovno šolo za 750 otrok; leta 1997 center Safata v Fianarantsoi. V letu 2008 je začel graditi dodatno šolo v Antananarivu. Trenutno je v šolah, ki sta jih združenji zgradili, okrog 9000 otrok. Otrokom poleg šolanja vsak dan ponudi tudi obrok riža.

Vir: Katoliška Cerkev