V Mariborski stolnici so bile na dan pred praznikom Sv.Rešnjega Telesa in krvi postavljeni v službo izredni delivci obhajila. Nekaj osnovnega vedenja o tem prilagamo v branje in poduk.

1. Redni delivci obhajila so škofje, duhovniki in diakoni, izredni delivci pa so mašni pomočniki-akoliti in tudi drugi verniki, pooblaščeni po določbi Zakonika cerkvenega prava (ZCP), kan. 230, § 3, ki se glasi: »Kjer potrebe Cerkve zaradi pomanjkanja služabnikov to narekujejo, morejo laiki, čeprav niso bralci ali mašni pomočniki, opravljati nekatere teh služb, namreč po pravnih predpisih opravljati službo besede, voditi liturgične molitve, krščevati in obhajati. «
2. »Gre za liturgično službo, ki ustreza objektivni potrebi vernikov, namenjeno predvsem bolnikom in liturgičnim shodom, pri katerih so posebno številni verniki, ki želijo prejeti sveto obhajilo« (Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, 8. čl., 1).
3. »Če tako narekuje resnična potreba, je lahko vernik brez svetega reda od krajevnega škofa določen za izrednega delivca svetega obhajila tudi zunaj evharistične daritve, za posamezni primer ali začasno (ad actum ali ad tempus), ali za stalno, in pri tem uporablja dodano liturgično obliko blagoslova. V izjemnih in nepredvidenih okoliščinah pooblastilo lahko podeli za posamezni primer (ad actum) duhovnik, ki predseduje evharističnemu bogoslužju« (Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, 8. čl., 1). »Ta naloga je nadomestna in izredna in jo je treba opraviti po predpisih prava« (Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, 8. čl., 2).
4. Teološke osnove: izredni delivci obhajila opravljajo svojo službo na temelju zakramentov svetega krsta in svete birme ter posebnega pooblastila, ki jim ga podeli krajevni škof.
5. Pogoji za pridobitev pooblastila
6. Škofovo pooblastilo za opravljanje službe izrednega delivca obhajila lahko prejme tisti, ki izpolnjuje osnovne pogoje in se na službo primerno pripravi.
7. Izredni delivec obhajila mora biti star najmanj 21 let in je že prejel zakrament svete birme. Če je poročen, mora imeti tudi sklenjen zakrament svetega zakona.
8. V župniji mora biti zaradi svoje življenjske in krščanske drže spoštovan, prav tako tudi člani njegove družine.
9. Imeti mora spoštljiv odnos do bogoslužja, zlasti do svete evharistije, do cerkvenih predstojnikov, pripravljen mora biti služiti bližnjemu, se v javnosti zavzemati za krščanske vrednote in vzorno opravljati svoj poklic.
10. »Med drugim je treba predvideti, da je vernik za to službo pravilno poučen o evharističnem nauku, o značaju svoje službe, o predpisih, ki se jih je treba držati za dolžno spoštovanje do tako vzvišenega zakramenta, in o predpisih glede pripustitve k svetemu obhajilu« (Navodilo o sodelovanju laikov pri službi, čl. 8, 2).
11. Kandidat mora opraviti poseben seminar za izredne delivce obhajila, ki ga v posamezni škofi ji organizira škofijska liturgična komisija in obsega teološki, duhovni, pravno-liturgični in praktični vidik službe izrednega delivca obhajila.
12. Za tiste, ki zmorejo, se priporoča poglobljeno izobraževanje za bogoslužne sodelavce, ki ga izvaja eden od programov Katehetsko pastoralne šole.

Hvaležni smo za nove sodelavce bogoslužja. V napši PZD so to: Marko Kocuvan, Andrej Otto, Mija Dolinšek, Julka Merc in Vesna Kerbler za župnijo Dravograd ter Črt in Katja Epšek za župnijo Šentjanž.

»Predragi vsi navzoči. Našim bratom in sestram je zaupana služba izrednega delivca obhajila. Delili ga bodo pri maši in nosili bolnikom na dom in v bolnišnice. Vi pa, naši bratje in sestre, ki se vam daje tako velika dolžnost v Cerkvi, si prizadevajte, da boste vsem vzor krščanskega življenja, da boste skrbno živeli iz te skrivnosti edinosti in ljubezni; kajti eno telo smo vsi, ki smo deležni enega kruha in enega keliha.

Ko boste drugim delili sveto obhajilo, se vadite v bratski ljubezni po naročilu Gospoda, ki je apostolom, ko jim je dal jesti svoje telo, rekel: »To zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.”

«S temi besedami so bili postavljeni v službo izrednega delivca obhajila. Uradno poslanstvo za to službo pa sta v naši župniji in v PZD doslej že imela Matic Jeseničnik ter Rudi Sekolovnik. Za to službo so jih predlagali člani Župnijskega pastoralnega sveta, imenovanja pa je podpisal nadškof Alojzij Cvikl.