Verniki Pastoralne zveze Dravograd (42 nas je romalo) smo v dnevih od 2. do 5. septembra  poromali v Rim, Vatikan in Assisi z namenom, da v letu usmiljenja ob razglasitvi bl. Matere Terezije za svetnico, stopimo skozi sveta vrata v baziliki  Sv. Petra v Rimu in prejmemo popolni odpustek in s tem doživimo svoje duhovno očiščenje in prerojenje v Kristusu kot novi kristjani, ki bomo sposobni svetiti kot luč in biti sol za druge v našem vsakdanjem življenju.

Štiridnevni program romanja je bil odlično organiziran in uravnotežen s turistično oglednim delom in duhovnim delom, ki sta ga odlično vodila strokovna voditeljica gospa Dominika iz agencije Aritours in naš župnik Igor.

Prvi dan (petek) je vožnja kar hitro potekala ob molitvi, ogledovanju pokrajine, mimo Benetk, Bologne in Firenc in v popoldanskih urah smo že bili v italjanski prestolnici Rim, kjer je nas pričakalo vroče sonce. Najprej smo se podali na ogled Kalistovih katakomb – najstarejših podzemnih pokopališč kristjanov in prvih Rimskih mučencev. V kapelici Sv. Cecilije smo darovali sv. mašo. Ob ogledu katakomb in pri sv. maši smo doživeli prve Božje dotike.

Zapeljali smo se še do bazilike Sv. Pavla izven obzidja, si jo ogledali. Prevzela nas je njena velikost in predvsem v medaljonih prikazani portreti vseh dosedanjih papežev (tudi portret papeža Frančiška je že naslikan).

Drugi dan (sobota) smo se zgodaj podali na pot k bratom jezuitom blizu Vatikana, kjer nas je Slovenec pater Ivan Hercog prijazno sprejel in popeljal v njihovo kapelo Petra Kanizija. Z velikim čudenjem smo zrli v prečudoviti mozaik jaslic Sv. družine (Jožefa, Marije, malega Jezuščka na Marijinem naročju in žene), delo našega patra Rupnika. Duhovno smo se poglobili, opravili sv. spoved in darovali sv. mašo. Tu je Bog na nas v vsej polnosti izlil vso svoje usmiljenje in ljubezen in vsak je bil povabljen, da spozna kaj mu je v mir in to ponese v srcu v svoje življenjsko poslanstvo.

Z avtobusom smo naredili panoramski ogled Rima (v soncu in vročini 37 stopinj)  in vstopili v baziliko  sv. Janeza v Lateranu, se podali do » svetih stopnic«, kjer se v zaobljubi po kolenih gre do vrha (tudi nekatere  naše zavzete romarice so to opravile). Pohiteli smo v baziliko Marije Velike (Marije Snežne), kjer je v 9.stol. papež Hadrijan II. potrdil slovansko bogoslužje in verjetno sv. Metod prejel mašniško posvečenje. Tu se časti prastara podoba matere Božje, ki naj bi jo naslikal sv. Luka in seveda jaslice.

V popoldanskem odkrivanju Rima nas je ga. Dominika popeljala v zgodovinski antični Rim, čas, ko je bil prestolnica tega dela sveta in njegovim najpomembnejšim spomenikom: Kapitol, Forumi, Kolosej, Vodnjak di Trevi, Španske stopnice..

Tretji dan (nedelja – praznik razglasitve svetnice  Matere Terezije ) smo se zgodaj popeljali v Vatikan. Pred vhodom na mogočen trg pred baziliko  Sv. Petra z Berninijevimi arkadami, nas je pričakala ekipa RTV Slovenije, kjer smo imeli čast kot romarji iz Slovenije dati izjavo za  televizijski dnevnik o veseli novici proglasitve Matere Terezije za svetnico, ki nas je pravzaprav pripeljala v Rim. V veliki množici romarjev iz vsega sveta (preko 100.000 so jih našteli) smo na trgu Sv. Petra v vročini žgočega sonca potrpežljivo, z velikim veseljem in radostjo pričakovali razglasitev svetnice Matere Terezije. S koprnenjem v srcu smo dočakali svete trenutke doživetja nedoumljivega in presežnega, Božjega, ki nas je objelo ob proglasitvi, v darovani sv. maši in mimo hodu papeža Frančiška. Dolgo smo bili tam in bilo je čudovito.

Po končani slovesnosti smo po opoldanskem premoru v procesiji poromali s križem na čelu po določeni poti od Angelskega gradu do svetih vrat v Petrovi baziliki. Pred vrati smo opravili molitve za vstop skozi sveta vrata (»vrata usmiljenja«), vstopili smo skozi in doživeli posebno čast, da smo po sredini ladje lahko prišli do glavnega oltarja sv. Petra, pod katerim je njegov grob. Tu smo se v molitvi izročili Bogu in prejeli odpustek po namenu, ki smo ga darovali. Ogledali smo si baziliko, šli v kripto, kjer so pokopani papeži, pomolili pred oltarjem Michelangelove Pieta (Mati Božja z mrtvim Jezusom v naročju), pred grobom papeža Janeza Pavla II…. Najbolj zagreti romarji so se še povzpeli na kupolo bazilike in doživeli veličasten ogled Rima s ptičje perspektive. Vrnili smo se do Angelskega gradu, naredili sprehod po mestu čez Angelski most, kjer so kipi angelov, ki vsak drži v rokah predmet od križanja Jezusa. Po starih mestnih ulicah smo prišli na enega najlepših trgov Navona, ki slovi po svoji fontani posvečenim štirim rekam in cerkvi sv. Neže, v kateri smo videli tudi njeno relikvijo. Na sosednjem trgu smo si ogledali še zunanjost najbolje ohranjene zgradbe antičnega Rima, Pantheon, ki predstavlja višek umetnosti gradnje tistega časa. Kot zanimivost, iz kupole Pantheona so pobrali material za izgradnjo baldahima v baziliki sv. Petra.

Z večerno vrnitvijo v hotel in zgodnjim jutranjim odhodom naslednjega dne (ponedeljek ), se je končalo naše romanje po Rimu in Vatikanu.

Že smo našo pot usmerili proti Assisiju, mesto sv. Frančiška in sv. Klare. Ogled smo začeli s sprehodom po ozkih mestnih ulicah z ogledom glavnega trga, ostanke Minervinega templja, hiš, nekdanjih pralnic perila. Vstopili smo v baziliko sv. Klare, si jo ogledali in videli kripto z njenim neiztrohnjenim truplom. Pohiteli smo do bazilike sv. Frančiška, kjer nas je prijazno sprejel naš minorit  pater Janez Štamper in nas popeljal najprej v kapelo, kjer smo darovali sv. mašo ob zaključku romanja. Pri sv. maši smo doživeli močne Božje dotike. Po maši smo si ogledali baziliko, ki je zgrajena iz dveh mogočnih gotskih cerkva ena nad drugo, obogatena z lepimi freskami iz življenja sv. Frančiška,  podobe zaobljub ‘frančiškovih sinov’ s tremi vozli, prizori iz Sv. Pisma…Najbolj nas je prevzela kripta pod glavnim oltarjem s posmrtnimi ostanki svetnika Frančiška.

Ustavili smo se še na ravnini pod mestom ob mogočni cerkvi Angelske Matere božje, kjer smo si v njej ogledali majhno cerkvico Porciunkolo, ki jo je obnovil sv. Frančišek, ko je zaslišal notranji glas : »Popravi mojo Cerkev«, ogledali smo si še kapelico v kateri je Frančišek umrl, videli vrt z njegovimi vrtnicami brez trnja in kapelico nad njegovim domom.

Že se je naša romarska pot zaključevala in nas usmerila proti domu. Še nekaj ur vožnje, ki je potekala v lepem prijateljskem vzdušju ob petju in kvizu kaj smo si zapomnili na romanju, malo šal in smeha ter zaključna zahvalna molitev in že so prvi romarji začeli izstopati in kmalu smo bili zopet vsi doma polni doživetij vsega lepega, dobrega, svetega, duhovno bogatega in nedoumljivega, da smo bili Božji izbranci za priče proglasitve Matere Terezije za svetnico.

Program romanja je bil res dodobra napolnjen, toda da vse skupaj ni bilo prenaporno, smo si znali privoščiti tudi majhne lepe sproščujoče trenutke: jutranja kavica ob šestih, ki sta jo skuhale Mirjana in Zofija, opoldanske urice prostega časa po Rimu, hladili smo se z vodo in pivom na avtobusu in hoji, večerno druženje, smeh, novi predpasnik farovške kuharice….

Hvala Bogu, našemu župniku g.Igorju, gospe Dominiki in vsem nam romarjem za vse, kar smo  res velikega skupaj doživeli v teh dneh.

Posebna velika pohvala in vsa čast gre našim petim otrokom-ministrantom : Jakobu, Zali, Filipu, Sari in Tamari, ki so romali z nami in njihovim staršem. To so pravi Jezusovi junaki v potrpežljivosti in vzdržljivosti.

zapisala Irma