Nekaj strnjenih misli, ki so jih tajniki PZD prebirali na nedeljo zaključka svetega leta. Veliko dogajanj je bilo in skoraj vseh ni bilo mogoče zajeti, saj smo bili in smo po dogajanjih zelo ‘bogati’…

POROČILO TAJNIKA ŽPS o svetoletnih trenutkih in dogajanjih

v naših župnijah PZD

Sveto leto se z današnjo nedeljo Kristusa kralja zaključuje. Sveta vrata so se zaprla, misel na sveto leto pa nas danes povezuje. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2015 zvečer, je mariborski nadškof metropolit v stolnici vodil somaševanje in razglasil začetek leta usmiljenja tudi za mariborsko nadškofijo. Nadškof je razmišljal o veličini Božje ljubezni in moči usmiljenja, ki je odsev te neskončne ljubezni. Naddekani in dekani pa so dobili prižgane svetilke z naročilom naj ponesejo luč usmiljenja in naj pri svojem oznanjevanju razširjajo veselo evangeljsko novico ter spodbujajo, da bi bili vsi usmiljeni, kot je usmiljen nebeški Oče. Svetoletno oljenko je za našo dekanijo in našo Pastoralno zvezo iz rok nadškofa prejel naš naddekan Igor Glasenčnik. V času svetega leta je ta oljenka potovala iz župnije v župnijo ter tako povezovala vse vernike dekanije v vzpodbudo, da bi resno vzeli to sveto leto božjega usmiljenja.

Kot prvo svetoletno dogajanje naše PZD smo se v Dravogradu in tudi v Šentjanžu zbrali na duhovni adventni obnovi. Župnik Igor nam je osvetlil pomen duhovne obnove in poudaril, da je še kako pomembno v letu božjega usmiljenja poskrbeti za svoje duhovno zdravje. V hitrem tempu življenja in vsakodnevnem stresu pogosto pozabimo na Boga in na svojo duhovnost. Še kako pomembno je, da se znamo ustaviti, odložiti težke nahrbtnike, ki jih nosimo s seboj in poskrbeti za svojo dušo. Gospod župnik nas je še posebej povabil, da v tem letu opravimo sveto spoved, obiščemo svetoletno cerkev, se udeležimo romanja in si pridobimo popolni odpustek. To je odpuščanje častne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena in ga lahko prejmemo, če se na to pripravimo. Lahko ga prejmemo zase, ali pa ga namenimo rajnim. Popolni odpustek je za nas same in naše pokojne sorodnike zelo pomembno sredstvo duhovne rasti. Na to smo v zadnjem času popolnoma pozabili in ravno na tej duhovni obnovi smo to ponovno obudili.
V četrtek zvečer 28. januarja na god Sv. Tomaža Akvinskega-cerkvenega učitelja, se je v Dravogradu zgodilo srečanje bralcev Božje besede. Namen srečanja je bil poleg svetega leta tudi v počastitvi praznika nedelje Sv. pisma. Srečanje je bilo sestavljeno iz duhovno izobraževalnega dela, sv. maše in družabnega srečanja po maši. Kapela se je dodobra napolnila z bralci, kar prijetno in toplo nam je bilo pri srcu, ko smo pričeli srečanje z molitvijo papeža Frančiška za jubilejno leto usmiljenja.

Na pepelnično sredo, 10. februarja 2016, je papež Frančišek pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Rimu podelil mandate t.i. misijonarjem usmiljenja. Misijonarji usmiljenja so bili duhovniki, s posebnim privilegijem, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani apostolskemu sedežu, da je tako očitna širina njihovega poslanstva.« S tremi izmed njih mo se smeli srečati tudi v cerkvi Sv. Križa v postnem času in romanju avstrijskih vernikov k Sv. Križu.   

V nedeljo 3. aprila 2016 smo praznovali 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja. Sv. papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Dejal je: Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
 Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

V sredo 11. maja 2016 pa smo v naši cerkvi Sv. Križa obhajali natanko 165 let,  ko je cerkev Sv. Križa posvetil škof Slomšek. V spomin na ta dan je bil v tej cerkvi kulturno duhovni program. Slovesno sveto mašo s somaševanjem je vodil mag. Alojz Kačičnik, župnik na Ponikvi in postulator za Slomškovo kanonizacijo.

Sveti križ nas tudi danes nagovarja. Nagovarja nas njena notranjost. Gotovo čutimo, kako nas cerkev in križ povezujeta. Križ je res ključ za nebesa. Zato je bila slovesnost v svetem letu še toliko bogatejša in odlična priložnost za spravo med nami in našim usmiljenim Očetom. Naše srečanje so popestrili mladi glasbeni ustvarjalci, likovniki in domači umetniki besede. To je bila še ena v nizu prireditev v letošnjem svetem letu usmiljenja in prošnja za Slomškovo kanonizacijo.

Na dan, ko je naša domovina praznovala srebrni jubilej (25.6.2016), smo župljani Pastoralne zveze Dravograd odšli na romanje. Glavni namen romanja je bil obisk svetoletne cerkve v Petrovčah, stopiti skozi sveta vrata in prejeti popolni odpustek. Na pot nas je odšlo 59. Najprej smo se ustavili v župniji Svetega Martina na Teharjah, kjer nam je tamkajšnji župnik Miha predstavil povojne teharske dogodke. Tu je bilo eno najstrahotnejših povojnih taborišč v Sloveniji. Za veliko večino v njem zaprtih, po večini domobrancev, se je pot iz njega končala na moriščih. Ob njegovem nazornem pripovedovanju smo lahko začutili neizmerno človeško krutost in slo po maščevanju. Danes je to kraj spomina in opomina, da se takšni dogodki ne bi nikoli več ponovili. Na spominskem obeležju smo se poklonili vsem neimenovanim žrtvam z molitveno uro za spravo. Pot smo nadaljevali proti Petrovčam, kjer so nas sprejele sestre dominikanke in pater Ivan, župnik in rektor bazilike. Z nagovorom nas je popeljal v tišini skozi svetoletna vrata. Da bi lahko prejeli popolni odpustek smo opravili sveto spoved, aktivno sodelovali pri sveti maši in poglobljeno molili. Ustavili smo se še v novi cerkvi v Šoštanju, kjer smo opravili večernice.

Poleg tega romanja je bilo izjemno romanje naše PZD oziroma 42 romarjev v Rim, Vatikan in Assisi od 2. do 5. septembra . V teh štirih dnevih smo utrdili svojo vero, bili navzoči v letu usmiljenja pri razglasitvi bl. Matere Terezije za svetnico, stopili smo skozi 6 svetih vrat, prejeli popolni odpustek in s tem doživeli svoje duhovno očiščenje in prerojenje v Kristusu kot novi kristjani, ki bomo sposobni svetiti kot luč in biti sol za druge v našem vsakdanjem življenju. Štiridnevni program romanja je bil odlično organiziran in uravnotežen s turistično oglednim delom in duhovnim delom. Najslovesnejše je bilo, ko smo v procesiji poromali s križem na čelu po določeni poti od Angelskega gradu do svetih vrat v Petrovi baziliki. Pred vrati smo opravili molitve za vstop skozi sveta vrata usmiljenja, doživeli smo posebno čast, da smo po sredini ladje lahko prišli do glavnega oltarja sv. Petra, pod katerim je njegov grob. Tu smo se v molitvi izročili Bogu in prejeli odpustek po namenu, ki smo ga darovali.  Soj žarometov in kamer sploh nismo opazili, tako smo bili zatopljeni v svojo svetoletno romanje skozi sveta vrata.

Ko smo se ustavili še v Assisiju, smo doživeli vso lepoto naše poti in svetost trenutka svetega leta. Najbolj nas je prevzela kripta pod glavnim oltarjem s posmrtnimi ostanki svetnika Frančiška. Kakšna tišina in blagoslov za naše duše.

Naslednji veliki dogodek v svetem letu je bil obisk Fatimske Marije pri nas. Tudi župnije v naši PZD so ga sprejele. Marija je namreč ljubezen, ki sestopa v temine današnjega človeka. Fatimska sporočila so vedno bolj aktualna. Kip Fatimske Marije je v našo dekanijo in posledično v naše župnije PZD priromal 20. septembra ob 8.00 zjutraj. Prvi so jo pozdravili zvonovi cerkvice Marije Magdalene na Vratih. Kakor tu, smo jo tudi v ostalih župnijah sprejeli med prepevanjem Fatimske himne v cerkev. Med molitvijo in pesmijo je lahko vsak stopil do kipa Marije, ji izročil svojo napisano prošnjo, ki jih še sedaj izročamo vsako nedeljo nebeškemu Očetu. Naše župnije so bile obiska Marije Romarice iz Fatime zelo vesele. Nanj smo se pripravljali z redno molitvijo in pobožnostjo petih prvih sobot (nekatere ste to vzeli zelo resno). Marija si je želela ponižnih src, ki so pripravljena živeti po njenih sporočilih, ki so povzetek Evangelija. Vsakega, ki je prišel pred Marijo, je gotovo pripeljala Božja milost. Marija se je dotikala nas, se sklanjala v naše temine in klicala k molitvi, pokori in spreobrnjenju. Popolnoma svobodni smo se lahko odločili, ali bo lahko pred Jezusa odnesla naše privoljenje, da se želimo darovati Bogu. Kakšna mojstrovina Božje ljubezni. Pod križem, v Fatimi, v Dravogradu, Šentjanžu, Črnečah, Libeličah, pri Svetem Petru, v naših srcih … . Vsak je prišel pod križ in k Mariji sam. Odšel pa je skupaj z Njo in jo popeljal na svoj dom, če je le dojel globok pomen Jezusovega daru »Glej, tvoja Mati«.

Naše poročilo bi bilo pomankljivo, če ne bi omenili še raznih romanj posameznih skupin, npr. molitvene, Karitas, na Ptujsko goro, v Maribor, ter seveda posameznikov, ki ste vzeli sveto leto zares. Toliko lepega ste lahko doživeli, predvsem pa božjih dotikov v svetoletnem odpustku zase ali za svoje. Poseben delež so vsemu dodali tudi naši mladi, ki so šli s posebnim namenom v Maribor, pa k klarisam v Nazarje, tudi skozi sveta vrata k spovedi in po svetoletni odpustek, se udeležili duhovnih vikendov na Homcu. Toliko lepih doživetij v letu mladi redko doživijo. Zato hvala vsem mladim, ki so začutili klic božjega in Marijinega srca k spreobrnjenju in božjemu odpuščanju in njihovim animatorjem ter voditeljem.

Hvala tudi vsem, vam, ki ste sveto leto spremljali tudi na radijskih frekvencah radia Ognjišče.

Bogu in papežu hvala za to izredno sveto leto božjega usmiljenja.

(poročilo sestavil župnik Igor)