Župnijska cerkev sv. Janeza evangelista ob praznovanju lepe nedelje

Prvi zapis o Dravogradu najdemo iz leta 1161, ko je prvič omenjen v kodeksu Admontskega samostana kot naselbina “Traberch”. Okrog leta 1150 je namreč Ortolf Trebušenjski (1147–1170) tukaj začel zidati grad. Rokodelci, ki so bili za gradnjo potrebni, so si v ravnini pod hribom zgradili svoja bivališča. V tem času so v bližini gradu sezidali tudi lastniško cerkev sv. Vida, ki je bila posvečena okoli 1180. Z nastankom gradu in cerkve je na tem predelu nastalo strnjeno naselje.

V tem času je bil sedež župnika za ves okraj od Lipnice na Koroškem pa do Črmenice pri Sv. Ožbaltu v Dravski dolini. Plemstvo je želelo imeti redno versko oskrbo, zato so pri salzburškem nadškofu dosegli prenos župnijskega sedeža v Dravograd. Leta 1237 je salzburški nadškof Ebehart II. premestil faro iz Laboda v Dravograd. Od tega leta naprej je bil tu župnikov sedež z vsemi farnimi pravicami. S prenosom pa je nadškof župnijo povišal v proštijo s kapitljem. Sedež proštije je bil vse do srede 14. stoletja pri sv. Vidu.

S tem, ko se je ustanovil kapitelj in je prebivalstvo naraščalo, je cerkev postala premajhna. Leta 1386 so v novozgrajeno cerkev sv. Janeza Evangelista prenesli župnijski in kapiteljski sedež. V času turških upadov je cerkev pogorela in je bila pozneje na novo pozidana.

V času 1. svetovne vojne se je dravograjska proštija, ki je veljala za izredno pomembno in slavno, spremenila v navadno trško župnijo, prošt pa v navadnega trškega župnika.