Sv. KRIŽ, cerkvica na hribčku, kamor v postnem času, ob petkih radi poromamo. Pogled na križanega Jezusa nad glavnim oltarjem, mora ganiti vsakega kristjana in njegovo srce napolniti z ljubeznijo, hvaležnostjo in zahvalo Božjemu Sinu.
Verniki iz Dravograda smo bili povabljeni da ta dan sodelujemo in sooblikujemo bogoslužje pri tej postni sveti maši. Lepo število se nas je zbralo že pred deveto uro . Skupaj z Evharističnim Jezusom smo krenili na Njegov Križev pot. Vsaka postaja je bila prepletena z Jezusovo ljubeznijo, ki se ne konča na križu, saj je Jezus na skrivnostni način navzoč v tabernaklju in na vseh oltarjih sveta, kot jetnik svoje ljubezni in našimi prošnjami:
Gospod, pomnoži mojo vero v tvojo daritev in obnovi mojo gorečnost!
Kako da sem tako hladen do tega keliha, v katerem je tudi kaplja, ki je bila zame prelita?
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
Sv. mašo je daroval g. IGOR. Berilo(…. ) in evangelij(….. )sta nas je popeljala v trenutke, ko se Bog razodene v tišini ; ni ga v hrupu in veseljačenju, ampak v šepetu . Tudi Jezus se je umaknil v puščavo in samoto, da se je lahko še tesneje povezal s svojim Očetom. Nagovor g. Igorja je bil jasen in nagovarjajoč – tisti, ki spozna pomen tišine in molitve, notranje bogati in duhovno raste. Za naše življenje je pomembno, da znamo ovrednotit tišino in se v tej tišini povezat z Bogom, ki nam daje moč za življenje.
V to sveto tišino smo se potopili tudi po obhajilu, ko smo v srcu, združeni z Jezusom , se mu zahvaljevali za njegovo daritev, ljubezen in božji objem.
Bogoslužje smo končali z LITANIJAMI PREDRAGOCENE KRVI. …. Kristusova Kri, vse slave in časti najbolj vredna….. zveličaj nas !
Bilo je doživeto in duhovno bogato bogoslužje, tudi po zaslugi pevcev in vernikov, ki smo skoraj napolnili cerkvico Sv. Križa.
Bog daj,da se to seme božje besede , ki jo je Gospod ta dan sejal , obdrži in raste v našem vsakdanu.
Z. F.