Družinski verouk v Dravogradu – prvič pri Križu

Začelo se je novo veroučno leto in z jutrišnjo nedeljo bomo tudi v Dravogradu stopili v nove izzive katehetskega leta. Nekoliko smo preuredili ‘klasičen’ verouk, saj želimo več sodelovanja s strani staršev in nudimo, posebej ob sobotah, več dejavnosti in novih izzivov, ki jih lahko kristjani skupaj odlično rešujemo. Sobotne dodatne ure verouka bodo namenjene tudi staršem, posebej pa bodo nagovarjale naše otroke v času iskanja njihovega globljega odnosa z Jezusom in njegovim občestvom v župniji.

Skupina staršev, sedem družin, pa se je odločila, da bodo skupaj z župnikom Igorjem šli še dalje. Vključili so se v takoimenovani družinski verouk in petkov večer je bil prvi stik s povsem novo obliko srečevanja staršev in otrok skozi katehetsko leto. Pretekli petek smo imeli spoznavni večer in včeraj, na predvečer praznika Povišanja Sv.Križa smo zajadrali v te nove izzive. Preko powerpointa smo spoznavali prve lekcije verouka, zajadrali v pogovor o Mariji in Bogu, ki nam daje v življenju veliko znamenj, tudi po Mariji, da ne bi zašli na kriva pota življenja. Zaobšli nismo niti praznika Povišanja Sv.Križa, saj smo se za prvo srečanje načrtno odločili, da ga uresničimo v cerkvi pri Križu in v novih mežnarskih prostorih, ki bodo odslej služila skupnim dejavnostim naše PZD. In prav smo imeli, res je bilo lepo.

Kaj naj zapišemo po prvem takem srečanju? Bilo je nekaj povsem novega za starše in otroke, pa tudi župnik je pred novim izzivom in verjamemo, da bomo v sozvočju s svetim Duhom iskali in našli globlje sledi božjega v sebi, da utrdimo svojo vero in krepimo občestvo. Pridružili smo se tudi romarjem iz Eibiswalda, ki so ta večer prišli na vsakoletno romanje, da nadaljujejo tradicijo, ki poteka že od leta 2004. Bila je dvojezična maša in otroci veroučenci so veselo sodelovali pri slovesnosti z ministriranjem ter se čudili tako posebni maši v dveh jezikih.

Naše srečanje je bilo res pestro, zanimivo in povezovalno, saj smo ostali še dolgo skupaj v prijetnem klepetu in okrepčilu, pravzaprav skupni večerji. Hvala sstaršem in župniku za zanimivo novo izkušnjo.

Zofija M.- veroučiteljica