Na „Ameriških Brezjah“ v Lemontu pri Chichagu v ZDA so se na belo nedeljo poslovili od škofa Gregorija Rožmana, ki je bil pred več kot pol stoletja pokopan na tamkajšnjem frančiškanskem pokopališču. Ljubljanska škofija se je namreč, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, odločila, da bo počival v stolni cerkvi, kjer je bil nekoč ordinarij. „Varuh“ njegovega groba, p. Metod Ogorevc, nam je v pogovoru zaupal, kaj je škof Rožman pomenil rojakom v Ameriki, kako so skrbeli za njegov grob, pa tudi kako je potekal izkop in kakšno slovo načrtujejo.
Frančiškani in verniki v Lemontu, želijo predvsem, da bi bilo slovo od škofa, ki je bil skupaj z njimi v izgnanstvu, dostojno in spoštljivo. Tam je bil pokopan novembra 1959, ker je bil ta kraj zaradi Marije Pomagaj najbližji Sloveniji. Mnogi so se ustavljali ob njegovem grobu, molili in prižigali svečke. Zanje je bil velik pastir, duhovnik in mučenec, kakor so pogosto dodali. Za njegov grob je vsa leta skrbela družina iz Julieta. Minulo sredo je katoliški pogrebni zavod opravil izkop in posmrtne ostanke preložil v novo krsto, ki jo bodo jutri pripeljali v cerkev Marije Pomagaj. Pogrebna sveta maša bo ob 15. uri. Pred tem pa se bodo verniki ob krsti z molitvijo in pesmijo poslavljali od njega.
P. Metod Ogorevc je povedal, kako je v minulih letih srečeval ljudi, ki jih je zaznamovalo trpljenje. Še zlasti tiste, ki so doživeli grozote druge svetovne vojne in izgnanstvo. Škof Rožman jih je daleč od doma pripravljal na odpuščanje in da to, da so v luči vere sprejeli vsak svoj križ in trpljenje. Tudi njegovo geslo „Teža križa in plačilo“, je v tem smislu nadvse pomenljivo, čeprav ga je izbral že leta 1929. P. Metod je še dejal: „Mislim, da je potrebno in zdravo počasi in z občutkom odkopat, se spravit in potem pokopat tja kamor spada … s to željo vam pošiljamo v Slovenijo pokojnega škofa Rožmana, ki smo ga tukaj radi imeli in ki na nek način predstavlja vso tisto bolečino in trpljenje mnogih naših ljudi, ki se jim je zgodila velika krivica …“
Več: radio Ognjišče