Misijonarji usmiljenja so duhovniki, ki imajo poseben privilegij, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva.« (prim. Bula o napovedi jubileja usmiljenja Misericordiae Vultus št. 18). Grehi, ki so pridržani apostolskemu sedežu so:
–       grehi proti svetim zakramentom, skrunitvam Najsvetejšega zakramenta (prim. ZCP kan. 1367);
–       fizična sila proti rimskemu papežu (prim. ZCP kan. 1370);
–       v primeru duhovnika, ki podeli odvezo pri grehu zoper šesto Božjo zapoved sostorilcu (prim. ZCP kan. 977 in kan. 1378 § 1);
–       v primeru škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje (prim. ZCP 1382);
–       v primeru spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost (prim. ZCP kan. 1388 § 1);
–       poskus podelitve duhovniškega posvečenja ženski (prim. Kongregacija za nauk vere);
–       kaznivo dejanje proti nerojenemu človeškemu življenju (prim. ZCP kan. 1398);
–       kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe (prim. Kongregacija za nauk vere, Sacramentorum sanctitatis tutela).

Poslanstvo misijonarjev usmiljenja je biti »živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.« (prim. Misericordiae Vultus št. 18)

Papeški misijonarji usmiljenja

Škofijski misijonarji usmiljenja

Vir: SŠK