Obhajanje petih prvih sobo

Zakaj naj bi to storili prav zdaj? Leta 2013 bo minilo 70 let, kar je bila po naročilu papeža Pija XII. izvršena posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V ljubljanski škofiji so se nanjo pripravljali z obhajanjem petih prvih sobot na fatimski način. Drugi razlog pa je naša grešnost. Večina ljudi živi, kakor da ni Boga ne njegovih zapovedi. Mnogi s preklinjanjem sramotijo Božjo Mater. Tudi v sami Cerkvi so napake in grehi. Bili smo priča, kako so mediji po vsem svetu razgalili zlasti grehe klerikov. Najboljši odgovor pred Bogom in pred ljudmi na vse to je naša pokora in zadoščevanje. Žal smo na ta vidik precej pozabili.

Pobožnost petih prvih sobot je Marija naročila fatimski vidkinji Luciji 10. decembra 1925 v Pontevedri v Španiji in za nagrado obljubila srečno smrt. To je tako imenovana »vélika obljuba Marijinega brezmadežnega Srca«:

»Hčerka moja, glej moje srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili en del rožnega venca in mi petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.«

Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, se bo izpolnila, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:

1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu; spovemo se lahko že več dni prej ali pozneje, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;
2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;
3. zmolimo en del rožnega venca;
4. poleg tega petnajst minut delamo družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca; to lahko storimo tako, da pred vsako desetko premišljujemo tri minute, ali pa petnajst minut premišljujemo na koncu rožnega venca; lahko uporabimo za pomoč knjižico Pet prvih sobot (Salve 2012, str. 42–66);
5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost. Kdor ne more vseh pogojev izpolniti v cerkvi, jih lahko izpolni doma.

Jezus je Luciji pojasnil, da tisti, ki omenjenih pogojev ne bi mogli izpolniti v soboto, jih lahko iz upravičenih razlogov z duhovnikovim (npr. spovednikovim) dovoljenjem izpolnijo naslednjo nedeljo. To dovoljenje bi marsikomu prišlo prav. Tako bi poživili prve nedelje v mesecu.

Marija je 13. julija 1917 v Fatimi napovedala: »Na koncu bo zmagalo moje brezmadežno Srce«. Da se bo to zgodilo, je potrebna oživitev češčenja Marijinega brezmadežnega Srca, ki bo vodila do doslednejšega življenja po evangeliju. K temu prispeva tudi obhajanje prvih sobot. Devica Marija bo tudi na ta način zvezda nove evangelizacije.

Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu predlaga, da bi, v spomin na našega prvega mučenca bl. Alojzija Grozdeta prvosobotno pobožnost pripravili v času od 5. januarja do 4. maja 2013. Bl. Alojzij je januarja 1943 v domači župniji hotel širiti to pobožnost in jo je dovršil s svojo mučeniško krvjo. Lahko pa začnemo prvosobotno pobožnost tudi z marcem ali celo aprilom (če ljudje v poletnih mesecih večinoma ostanejo doma). Z obhajanjem prvih sobot se bomo dobro pripravljeni izročili Božji Materi na njen največji praznik 15. avgusta 2013.

Kdor bo vzljubil prvosobotno pobožnost, jo bo obhajal vse življenje. Tako je delal takratni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je leta 1943 poskrbel za obhajanje petih prvih sobot in je na zadnjo soboto v maju v ljubljanski stolnici pred podobo brezjanske Božje Matere izročil slovenski narod Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Prva je tako prvosobotno pobožnost vse življenje obhajala fatimska vidkinja sestra Lucija, ki je svoji birmanski botri pisala: Kar mene zadeva, se nikoli ne počutim tako srečna kot takrat, kadar se približuje prva sobota.

(zapisal p. Anton Nadrah)