V spodnjem sestavku arhivar Vinko Skitek objavlja svoja opažanja ob urejanju arhivskega gradiva za obe župniji – Dravograd in Ojstrica

POPIS ARHIVSKEGA GRADIVA PROŠTIJE DRAVOGRAD

Ob začetnem pregledu ohranjenega arhivskega gradiva proštije Dravograd je bilo ugotovljeno, da ohranjeno arhivsko gradivo predstavlja majhen del pred drugo svetovno vojno verjetno zelo obsežnega arhivskega gradiva. Čeprav tudi teh 18 škatel v primerjavi z drugimi župnijami ni tako malo, je ravno zgodovinski pomen proštije Dravograd tako velik, da ob količini ohranjenega gradiva resnega raziskovalca in zgodovinarja zaboli srce. Glavni krivec za tako skromno ohranjenost je gotovo druga svetovna vojna, ki je pobrala precej vrednejšega gradiva. Proštijsko stavbo so celo dobo nemške okupacije zasedale nemške nacistične organizacije, ob koncu vojne spomladi 1945 pa še prodirajoča jugoslovanska armada. O uničenem arhivu piše tudi pokojni prošt Matija Munda, ki je po letu 1945 zbiral drobce, ki so preživeli vojno vihro. Te drobce so skrbno hranili njegovi nasledniki vse do danes. Kljub narejenemu popisu si lahko obetamo, da bo v prihodnosti urejen tudi preostanek gradiva, ki obsega predvsem čas po letu 1945. Popisano arhivsko gradivo smo v osnovi razdelili na knjižni in spisovni del. Pri knjižnem delu velja med ohranjenimi dokumenti omeniti račune prihodkov in odhodkov za podružne cerkve sv. Vida 1706 – 1718, sv. Lenarta 1727 – 1758 in sv. Magdalene 1712 – 1758. Omeniti velja tudi štiftregistre proštije Dravograd od leta 1721 do 1845. Za raziskovalce bodo zanimivi tudi seznami podložnikov proštije Dravograd in njihovih dolgov ter izkaz o prejemkih in izdatkih pri posesti Proštije Dravograd 1838 – 1842. Poleg naštetega sodijo v knjižni del še: seznam sirot na posesti Proštije Dravograd, popis prejemkov in izdatkov za sirote na posesti Proštije Dravograd, izkaz o premoženju sklada za sirote pri Proštiji Dravograd in protokol oddaje cerkvenih posesti Proštije Dravograd. Bogati z podatki so tudi registri činžnega žita za obdobje 1836-1848 in dominikalne posesti Proštije Dravograd, proštijske cerkve in njenih podružnic. Pod knjižni del so bili uvrščeni tudi protokol pobranih štolnin in drugih prejemkov od cerkvenih obredov, dušni protokol (status animarum) po podružničnih naseljih/občinah Sv. Lenart na Viču, Sv. Boštjan, Vrata, Velka, Kozji vrh, opravilne zapisnike, repertorije k matičnim knjigam, birmanske knjige, blagajniške knjige, knjigo prvoobhajancev, oznanilne knjige in oklicne knjige. Od matičnih knjig se v župnijskem arhivu nahaja samo poročna knjiga, ki zajema obdobje od 1941-1945.

Spisovni del je razdeljen podobno kot je to pri gradivu ostalih župnij in sicer na sklope: premoženjsko pravne zadeve, pastoralne zadeve, matične zadeve, seznami/registri prebivalstva, Cirilmetodijsko društvo (CMD), dokumenti duhovnikov in ostalo. V tem sklopu velja omeniti gradivo mašnih ustanov in legatov v proštiji Dravograd, ki zajema obdobje od 18. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Dragoceni so tudi premoženjski inventarji cerkva proštije Dravograd iz 19.stoletja. Veliko zgodovinsko vrednost za koroški prostor pa predstavlja ohranjena originalna arhivska mapa iz leta 1836. Na predzadnjem mestu v popisu je dodana zbirka listin oziroma darovnic povezanih s proštijo in kapitljem v Dravogradu od leta 1451 do 1707, saj je bila na vrsti med zadnjimi za popisovanje in smo jo zato uvrstili na konec seznama. Glede na veliko število listin, njihovo dobro ohranjenost in pomembnost je bila sprejeta odločitev, da se jih uvrsti samostojno zbirko oziroma se jih uvrsti v samostojen sklop. Pri listinah gre večinoma za pergamentne listine, od katerih jih je nekaj opremljenih s pečatom kapitlja v Dravogradu, nekaj s pečati plemiških rodbin, ena pa ima obrtniška pečata. Ob listinah je bilo v škatli hranjenih tudi nekaj zapisov o zgodovini Dravograda, katere smo pustili v škatli. Dve arhivski škatli na koncu sta namenjeni hrambi starih pesmaric in not iz prve polovice 20. stoletja. Glede na to, da ohranjen fond arhivskega gradiva proštije Dravograd predstavlja del nekdaj verjetno veliko večja fonda, je ta ohranjeni del zaradi bogate vsebine toliko dragocenejši za nas in za prihodnje rodove. Na koncu je raziskovalce potrebno opozoriti, da se arhivsko gradivo kolegiatnega kapitlja in proštije Dravograd zaradi prej omenjenih zgodovinskih okoliščin nahaja v večih avstrijskih arhivih.

POPIS ARHIVSKEGA GRADIVA ŽUPNIJE OJSTRICA NAD DRAVOGRADOM

Ohranjeno arhivsko gradivo župnije Ojstrica obsega 5 arhivskih škatel. Gradivo smo prejeli popolnoma neurejeno in ga uredili po kronološkem in vsebinskem zaporedju. Tudi to arhivsko gradivo smo razdelili na knjižni in spisovni del. Nadalje pa smo vsak sklop razdelili v štiri sklope: premoženjsko pravne zadeve, pastoralne zadeve, matične zadeve, poročne zadeve, krajevni šolski svet in ostalo. Časovno sega nazaj do leta 1766. V prvi arhivski škatli so shranjeni dušna protokoli, opravilni zapisniki, knjiga birmancev in krstna knjiga. Časovno zajema to gradivo obdobje od leta 1800 do 1974. V drugi štali so shranjeni registri štolnin, oznanilne knjige, dokumenti o mašnih ustanovah, inventarji ter računi o prihodkih in odhodkih za podružnično cerkev sv. Duha. Tretjo škatlo napolnjujejo računi o prihodkih in odhodkih župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika na Ojstrici od leta 1800 do 1949. Pri tem gradivu velja omeniti, da gre za vsebinsko bogato gradivo, katero nam lahko pomaga spoznavati gospodarsko stanje župnije Ojstrica v omenjenem časovnem obdobju. V tretji arhivski škatli so shranjeni spisi s področja premoženjsko pravnih zadev župnije Ojstrica od leta 1831 do 1975 ter spisi krajevnega šolskega sveta Ojstrica od leta 1841 do 1931. Arhivsko gradivo s področja pastoralne dejavnosti 1860 – 1991, poročnih zadev 1825 – 1957 in matičnih zadev 1867 – 1959 je shranjeno v peti arhivski škatli.

Ko pišemo o arhivskem gradivu župnije Ojstrica ne moremo mimo dejstva, je del gradiva zelo slabo ohranjen. Tu imamo v mislih predvsem gradivo iz prve polovice 20. stoletja. Ta papir je bil napaden od plesni in gliv ter je posledično zelo krhek. Vzrok temu je bila dolgoletna neprimerna hramba gradiva v župnišču na Ojstrici. Zato velja tudi zanj priporočilo, da je potrebno ravnati z njim z veliko mero pazljivosti. Ohranjen arhivski fond župnije Ojstrica je bil verjetno prvotno obsežnejši, a se je skozi desetletja njegov obseg znatno krčil. K temu sta verjetno največ doprinesli druga svetovna vojna in neustrezna hramba tega gradiva. Vsekakor pa bo tudi ohranjeni del arhivskega gradiva še kako zanimiv za zgodovinarje in raziskovalce.

Zapisal dne 17.11.2017

Dr. Vinko Skitek