Od današnjega dne dalje je Sikstinska kapela začasno za javnost zaprta. Obiskovalci Vatikanskih muzejev vanjo ne bodo mogli vstopiti vse do konca konklava.
To bo 25. po vrsti, da bo Sikstinska kapela tiha priča izvolitve novega papeža. 115 kardinalov volivcev bo pod Michelangelovimi freskami izbralo novega Petrovega naslednika, Kristusovega namestnika na zemlji. Ekipa štiridesetih oseb je že od 20. ure preteklega 28. februarja dalje, ko je Cerkev vstopila v obdobje ‘sede vacante’, pripravljena, da kapelo spremeni v prostor, primeren za začetek konklava. Zahvaljujoč bogati fotografski dokumentaciji bo ta prostor v vseh podrobnostih natanko tak, kot je bil na predhodnih konklavih. Tako tisočletna tradicija ostaja nespremenjena. Stoli, na katerih bodo sedeli kardinali volivci, bodo narejeni iz češnjevega lesa ter označeni z imenom in priimkom posameznih kardinalov. V kapeli bo dvanajst miz iz surovega lesa, pokritih s tkanino bež ali satenasto bordo barve. Pred oltarjem pa bo še ena miza, namenjena skrinjici, kjer se bodo zbirali volilni listki, in pa evangelij, na katerem bodo kardinali svečano prisegli. Tla bo prekrivalo nizko leseno ogrodje, ki bo okoli 50 do 60 cm nad zemljo.
Kot je v navadi od leta 1939, od konklava, na katerem je bil izvoljen papež Pij XII., bo v prostor nameščena peč. Kardinali jo bodo uporabili za sežig volilnih listkov. Dimna cev druge peči pa bo povezana z dimnikom, ki bo posebej za to priložnost nameščen na streho Sikstinske kapele. Od tu bo prišel sloviti dim, ki bo glede na svojo barvo svetu poročal o rezultatih volitev. Črne barve bo v primeru, ko ne bo dosežena večina, bele barve pa, ko bo izvoljen novi papež. Bel dim bo nastal s pomočjo dodane vlažne slame.
Začetek konklava bo sicer zaznamovala slovesna sveta maša v baziliki sv. Petra (Pro eligendo Pontifice). Po koncu le-te bodo kardinali volivci odšli v Sikstinsko kapelo. Besede »extra omnes« bo izgovoril glavni papeški ceremonijer, msgr. Guido Marini. Vsa pravila glede volitev in splošnega poteka konklav so vsebovana v apostolski konstituciji Universi Dominici Gregis. To je leta 1996 izdal Janez Pavel II., Benedikt XVI. pa jo je dopolnil dvakrat: z dokumentom v obliki motu proprio leta 2007 in ponovno nedavno, 25. februarja 2013. Za izvolitev papeža bo potrebna večina, ki bo ustrezala dvem tretjinam vseh glasov kardinalov volivcev. Če do izvolitve ne pride do 33. oz. 34. glasovanja, se preide na odločanje med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem skrutiniju prejela največ glasov. Tudi v tem primeru je za izvolitev še vedno nujno potrebna večina, ki ustreza dvem tretjinam.
Na izvoljenega se zatem obrne dekan kardinalskega zbora in ga vpraša, če sprejme svojo kanonično izvolitev (Acceptasne electionem de te canonice factam in Summum Pontificem?) ter, če izvoljeni pritrdi, kako se želi imenovati (Quo nomine vis vocari?). Kardinali nato molijo za novega papeža ter zapojejo pesem Te Deum, ki zaznamuje konec konklava. Novoizvoljeni papež se nato umakne v zakristijo Sikstinske kapele, kjer si prvič nadene papeška oblačila, v katerih se bo nato pokazal na loži bazilike svetega Petra in bo podelil blagoslov Urbi et orbi. Takoj zatem, ko bo kardinal protodiakon njegovo izvolitev oznanil z besedami »Habemus papam«
