Življenje je sestavljeno iz drobnih trenutkov srečanj. Srečati prijatelja je največji zaklad.
Tako smo se tudi v župniji Dravograd v adventu podali na pot iskanja in srečanja prijatelja. Župnik Igor nas je v začetku adventa navdušil z adventno akcijo skriti prijatelj. Ko smo se vključili v to akcijo nam starejšim ni bilo čisto jasno kako in kaj, le presenečeni smo bili, ko smo prejeli domov pismo z imenom skritega prijatelja. Že takoj se je utrnila misel, glej moj skriti prijatelj, je moj sosed, ki ga mogoče nikoli ne ogovorim, moja skrita prijateljica je sodelavka v župniji, ali pa je znanka, ki jo komaj poznam. Sedaj pa bom ves mesec molila zanjo, jo izročala Bogu pri sveti maši, poslala ji bom prijazno pisemce z lepimi mislimi, čez dan se je bom spomnila s toplimi mislimi.
Tako je tudi bilo ves advent. Pisma za skritega prijatelja so začela romati, molili smo za skritega prijatelja. Marsikdo je začel ugibati, kdo pa je moj skriti prijatelj. Ob prejemanju pisem se je risal vesel nasmeh na obrazu tistega, ki ga je prejel. Marsikatera vsakdanja težava je bila lažje premagana v zavesti, da je nekje skriti prijatelj, ki vsak dan moli zate in te priporoča Bogu. Tako smo se poskušali čimbolj vživeti v drugega, razmišljati o njem in o njegovem življenju. Tako smo svoj pogled odvrnili od sebe k svojemu skritemu prijatelju in postajali bogatejši v pričakovanju rojstva Jezusa našega največjega prijatelja.
Na božični večer smo položili k jaslicam v župnijski cerkvi svoje darilo za skritega prijatelja.
V velikem pričakovanju po polnočnici smo se zbrali ob jaslicah. Ob prejemanju daril, se je začelo razkritje skritega prijatelja, ki je bilo veliko presenečenje za vsakega izmed nas. Prisrčno smo objeli vsak svojega skritega prijatelja mu zaželeli vse dobro, nasmejali smo se našim zmotam, ko smo domnevali, kdo je skriti prijatelj. Toplo nam je bilo pri srcu, ko se je krog sklenil v spoznanju, da smo vsi med seboj lahko prijatelji, ki skupaj molimo, delamo, se podpiramo pri skupnih prizadevanjih za dobro in tolažimo v življenjskih preizkušnjah.
Domov smo odhajali polni veselja v srcu.
Irma Kladnik