Z mesecem majem smo tudi mi pričeli prelepo šmarnično pobožnost pri Marijinem oltarju v naši veliki cerkvi, posvečeni Sv.Janezu Evangelistu. Gotovo je mesec maj tudi zaradi te pobožnostin v čast Mariji še lepši. Narava se prebuja, lahko rečemo, da življenje slavi zmago nad smrtjo zime. Dnevi postajajo toplejši, v gozdu in na naših gredicah zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen.

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum, po naše majpam).

Slovenci smo to češčenje zelo hitro povzeli. Ime pobožnosti izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji. Obstaja zapis, da naj bi imeli prve šmarnice v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča: „Šmarnice Mariji naši Materi darovane“ dobila tudi izvirno ime po cvetlici.  Zaradi tega vsega je tudi Slomšek to pobožnost zelo priporočal.

S sodelovanjem pri sobotni večerni nedeljski maši je nas razveselil naš otroški zborček pod vodstvom Zofije, ki je pripravil kar nekaj novih pesmic. Prvo pesem pa so tudi ‘gledališko’ opremili s prizorom prinašanja cvetja k Marijinemu oltarju. Hvala otrokom in staršem za trud in vzpodbujanje.  Vse kar naredimo iz ljubezni do Marije je in bo tisočkrat poplačano. S cvetjem dobrih del si namreč vsak plete venec večnega življenja, ki nikoli ne ovene in to je večno življenje.