V soboto 29.3.2014 smo bili bralci božje besede vabljeni na tečaj v Celje. Iz naše pastoralne zveze smo se odzvali štirje bralci.
Tečaj je potekal v dveh delih. V prvem delu nam je voditelj predstavil lik bralca božje besede. Drugi del pa je bil praktične narave – brali smo svetopisemska besedila, ki bodo brana za letošnjo cvetno nedeljo in veliko noč.
Voditelj tečaja, prof. JOŽE FAGANEL nam je v uvodu položil na srce misel » NIHČE NE MORE BITI DOBER GOVORNIK oz. POSREDOVALEC BOŽJE BESEDE, ČE NI DOBER ČLOVEK !»
V nadaljevanju je poudaril, da bralec, ki posreduje oz. oznanja božjo besedo drugim, mora izpolnjevati določena pravila.
Bralci naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
v Da so poznavalci Svetega pisma. Poznajo ustroj svetopisemskih knjig. So že prebrali večino svetopisemskih knjig. Znajo najti odlomek iz kratic za citiranje Svetega pisma. Imajo celotno Sveto pismo doma.
v Da so ljudje molitve, ki znajo v Svetem pismu najti misel za svojo duhovno hrano in rast. Kaj hoče meni povedati ta odlomek?
v Da so poznavalci liturgije, zlasti svete maše. Poznajo razdelitev posameznih delov, zlasti dobro del, v katerem sodelujejo: besedno bogoslužje.
v Da imajo sposobnost branja pred drugimi. To pomeni:
– Imajo zdrav, po možnosti čist glas
– Nimajo motenj govornega ritma ( jecljanje)
– Nimajo hujših napak pri izgovarjavi nekaterih glasov ( r, s, š)
– Ločijo med pravili standardnega izgovora ( zborni jezik) in domačega izgovora ( narečje).
Poleg teh odlik je važno, da se bralec božje besede na branje dobro pripravi.
FAZE PRIPRAVE NA BRANJE:
– Odlomek poiščemo že doma v Svetem pismu in ga nekajkrat tiho preberemo. Skušamo razumeti misel vsakega stavka.
– odlomek razdelimo na smiselne enote. Med temi enotami naredimo kratek, res kratek premor. ( beremo na glas 2- do 3- krat.)
– v vsakem stavku poiščemo besede, ki so bolj važne in jih bolj poudarimo. To niso vedno svete osebe.
– preverimo naglaševanje besed. Za pomoč povprašamo duhovnika, slavista…Preberemo naglas z vidika širokih in ozkih ojev in ejev vsaj 2 -do 3- krat.
Odlomek, ki ga bomo v nedeljo prebrali pred zbranim občestvom, naj bi doma prebrali vsaj 10 – krat čez teden.
NA KAJ MORA BRALEC ŠE POSEBEJ PAZITI:
– Kar je napisano rdeče, ne beremo
– Središče med mašo je daritveni oltar, ne tabernakelj, zato se priklonimo v smeri oltarja če gremo mimo oltarja, sicer se ne priklanjamo.
– Hoja k ambonu naj bo diskretna. Slovesno prihaja le škof, ne vsak bralec. ( pazimo na držo rok, štorkljanje in škripanje s čevlji).
– V cerkev gledamo le pri napovedi ( Berilo iz pisma…..) in zaključnemu pozivu ( Božja beseda). Vmes gledamo v knjigo, ker je knjiga svet priročnik, bralec ni igralec, ampak izbran izmed oltarnega občestva, in bere iz svete knjige iz spoštovanja, ne zato, ker ne zna na pamet!
Za bralca, ki posreduje božjo besedo je važna UREJENOST.
Bralec naj bo oblečen lepše, kot za vsak dan.
Misel, ki se mi poraja: Vsak vernik je poklican, da prebira božjo besedo in iz nje črpa moč za življenje. To je hrana za dušo in energija s pomočjo katere živimo ob veselih ali težkih trenutkih . Nekateri se ojunačimo in stopimo pred mikrofon. Vabljeni vsi, ki čutite, da bi to nalogo lahko opravljali. Predvsem mladi, vabimo vas, pridružite se nam!
» Gospod, hvala ti, da se lahko srečam s teboj po Svetem pismu.
Verujem, da mi po njem govoriš in se razodevaš ti, dobri Bog.
Prosim te, odpri mi srce, da bom poslušala, kar mi govoriš.
Želim te slišati in slediti tvoji volji.« ( iz knjižice – Življenje z Besedo)
Zofka Frank
