Prvo srečanje za starše v tem pastoralnem letu je prineslo gosta Jasno Bohnec in Gregorja Bohneca. Lahko bi samo rekli, »kapo dol«. Odlično in zelo uporabno predavanje, z veliko praktičnimi vzgojnimi primeri in napotki.
Gregor, kot strokovnjak za delovanje možganov je predstavil zakaj je danes otroke tako težko stimulirati. Problem je, ker nas je način življenja prignal tako daleč, da imajo otroci takoj vse na dosegu roke. Namesto, da bi pustili, da otroci v življenju izkusijo tudi »trpljenje« stremimo k temu, da bomo čim bolj zadovoljili njihove vedno večje potrebe. Naučiti se morajo »trpeti«. Trpljenje je normalen del življenja. Brez trpljenja ni sreče! Otroci, ki so celi dan srečni imajo ponoči nočne more.
Rešitve? Prijetnost naj ne bo pravica otroka. Tudi naša pravica ni! Normalno je, da se je treba v življenju truditi za srečo in udobje. Nekaj primerov, kjer pretiravamo pri vzgoji: polni hladilnik, nove in nove igrice, nič zadolžitev doma (pranje avta, pospravljanje, čiščenje kopalnice …), vsak teden sveža posteljnina. Dober vzgojni primer je npr. kampiranje, kjer mnogo udobja odpade.
Jasna, kot socialna pedagoginja, katehistinja in mama, pa je v nadaljevanju spregovorila o stalnicah pri verski vzgoji:
- Zgled vere v Boga. Če kje potrebujemo Boga, ga v preizkušnjah (smrt, nesreče, bolezni, brezposelnost, …). Naučiti otroka, da se bodo znašali obračati Nanj. Danes to nadomeščamo z antidepresivi, tudi samomori.
- Obredi. Nekaj, kar je predvidljivega, vnaprej določenega: npr. čiščenje stanovanja ob sobotah (točno določeno kakšne zadolžitve ima kateri otrok). Enako velja za molitev: npr. redna večerna molitev (desetka, zgodba SP ali zgoda svetnika, zahvala).
- Brezpogojna ljubezen. Vsaj enkrat na teden naj otrok sliši (tudi najstnik): »super je, da te imam«. Moramo biti strogi starši, a otrok naj sliši, da je ljubljen. Zavedajmo se, da ga bo otrok v življenju tudi polomil, a naj se zaveda, da je dobrodošel ne glede na to, kako ga polomi. Če tega zavedanja ni, iščejo pogosto uteho v alkoholu, drogah, spolnosti.
- Jasne meje in doslednosti. Npr. tabla z družinskimi dolžnostmi. Starši moramo »držati hrbtenico«, ko otroci preizkušajo našo doslednost. Otroci naj poznajo posledice, če se tega ne držijo. Otroci bodo vedno skušali meje. Naloga starša je, da vztraja.
- Vzgoja za čistost. Starši smo varuhi otrokove čistosti. Danes je to nenavadno, če se dva odločita za čistost pred poroko. Vzgoja za čistost se začne pri otrocih. Danes se dela veliko proti čistosti. Poglejmo npr. reklame. Na ta način mažemo »dušo« otroka. Danes naše otroke vzgaja družba in mediji. Če nisi »in«, nisi del družbe. Močan je strah pred zavrnitvijo.
- Vzgoja za hvaležnost in ponižnost. Da se zna otrok zahvaliti, da mu ni samoumevno, da ga npr. nekam peljemo. Vzemimo otroku za nekaj časa ta luksuz in bo začel kmalu ceniti. Otroci so razvajeni in ne znajo več ceniti. Pokažimo mu tudi sami ponižnost s tem, da se tudi mi otroku opravičimo, če preveč »znorimo« ali smo celo v zmoti.
Marko K.
