Tudi letos smo v župniji Dravograd, kot že kar nekaj let, na prvo nedeljo v oktobru praznovali zahvalno nedeljo, letos 7. oktobra na Roženvensko nedeljo, s katero v cerkvi začenjamo Začetek roženvenske pobožnosti in Začetek tedna za življenje.
V nedeljskem dopoldnevu je vernike pričakala urejena cerkev in pred daritvenim oltarjem lepa okrasitev iz skupnih prinešenih pridelkov iz polj in vrtov, položena v simbol kolesa, kot skupna zahvala faranov Bogu za vse bogate sadove zemlje, ki smo jih bili letos še posebej deležni.
Pred začetkom sv. maše smo z molitvijo rožnega venca molili zahvalno molitev za vse sadove zemlje in vse blagoslove, ki nam jih Bog daje.
V uvodu praznične zahvalne sv. maše je g. župnik Igor pokadil in blagoslovil pridelke pred daritvenim oltarjem in skupaj z g. Mijo spomnil na današnji praznik in pomen zahvalne nedelje, v kateri se moramo najprej zahvaliti Bogu, ki je Stvarnik vsega in od katerega prejemamo vse kar potrebujemo za življenje in delo. Bog je tisti, ki daje rast in pridelek, hrano in vse kar imamo in smo. Bogu se moramo zahvaliti tudi za drug drugega in si tudi medsebojno v naših vsakdanjih odnosih bolj pogosto izrekati besedo zahvale.
Na preproste besedo zahvale svojim staršem, je spomnil župnik Igor, ki jo je birmanskim pripravnikom v sobotni sv. maši položil na srce gost zaporniški duhovnik Robi Friškovec takole: Svoji mami ob nedeljskem kosilu reči hvala, mami reči hvala, ko ti daje sveže zlikano perilo…veliko je priložnosti za zahvalo svojim najbljižnjim, začnimo se zavedati in jo večkrat iskreno iz srca povejmo drug drugemu.
Bogata Božja beseda, evangelij in nagovor župnika Igorja sta nas nadalje nagovarjala k iskreni, vztrajni in ljubeči zakonski zvestobi med možem in ženo tako kot si je zamislil njuno zakonsko pot Bog po zakramentu sv. zakona in z Njegovo ljubečo navzočnostjo vse dni njunega življenja, da bi prišla do končnega cilja – srečne večnosti pri Bogu. Tako kot je Bog zaljubljen v nas in ljubi vsakega človeka, taka naj bo ljubezen med možem in ženo. Po začetni zaljubljenosti, je pomembno, da zakonca vse življenje graditi medsebojne odnose in si zmoreta vedno znova in znova odpuščati.
Da bi to zmogli vsi zakonci še posebej mladi, da ne bi na sredini obupali, smo vsi še posebej na to nedeljo povabljeni, da z molitvijo ( vsaj desetko vsak dan ) rožnega venca ovijemo vse zakonce. Ob koncu praznične zahvalne sv. maše smo za njih zmolili Očenaš kot zahvalo in priprošnjo v začetku Tedna za življenje. Župnik Igor nam je podelil še blagoslov z Najsvetejšim in kot zahvalo za naš vsakdanji kruh smo prejeli še košček blagoslovljenega kruha.
Duhovno okrepljeni in z besedo HVALA v srcu smo odhajali domov.
zapisala Irma
