Novi ameriški raziskavi sta potrdili, kar so nas učile naše babice: za kvaliteto partnerskega odnosa je bolje, da par s prvim skokom med rjuhe počaka do poroke.

Raziskovalci so primerjali podatke o času prvega spolnega odnosa parov z dolžino in drugimi dejavniki kvalitete njihovega odnosa. Odkrili so neposredno povezavo med trdnostjo partnerskega odnosa in zamikanjem začetka spolnih odnosov.

Čakanje s spolnostjo povezano s pozitivnimi rezultati

Na Brigham Young University v ameriškem Utahu so pregledali podatke 11 tisoč neporočenih ljudi. Čas prvih spolnih odnosov so razdelili v štiri kategorije: pred hojo v dvoje, takoj na začetku skupne hoje, po nekaj tednih od prvega zmenka in splošna vzdržnost od spolnosti. Vsaka od kategorij je pri kvaliteti partnerskih odnosov prinesla različne rezultate.

Odnosi tistih parov, ki so s spolnostjo počakali, so trajali dalj časa in bili trdnejši. Pari, ki so s spolnostjo začeli takoj, so redko dočakali več kot dve leti obstoja.

Avtorji študije, ki je bila objavljena v reviji za raziskovanje spolnosti Journal of Sex Research, so zapisali, da »rezultati kažejo, da je čakanje z začetkom spolne intimnosti pri neporočenih partnerskih odnosih na splošno povezano s pozitivnimi rezultati«.

Prezgodnja spolnost ohromi razvoj drugih prvin odnosa

Do enakih ugotovitev je prišla tudi raziskava z newyorške univerze Cornell, objavljena v Journal of Marriage and Family, ki je analizirala podatke 600 parov, mlajših od 45 let. Med njimi jih je imela ena tretjina prve spolne odnose v prvem mesecu po začetku skupne hoje, 28 odstotkov jih je počakalo več kot 6 mesecev.

Avtorji so prišli do zaključka, da imajo lahko prezgodnji predzakonski spolni odnosi trajne posledice na poznejšo kvaliteto odnosa. Pari, ki so spolne odnose odložili za več kot šest mesecev od začetka skupne hoje, so tako v primerjavi s tistimi, ki so imeli spolne odnose že v prvem mesecu, poročali o višjih stopnjah zadovoljstva, predanosti, intimnosti in čustvene podpore v odnosu. Hkrati so bili s partnerjem bolj zadovoljni tudi na spolnem področju. Razlika je bila opazna pri obeh spolih, bolj pa so nanjo opozorile ženske.

Po besedah raziskovalcev je obdobje dvorjenja čas raziskovanja in odločanja, ko partnerja ocenjujeta, ali sta za skupaj, in gradita na čustveni in fizični intimi. Problem prezgodnje spolne zadovoljitve je, da ohromi razvoj drugih ključnih prvin zdravega odnosa, kakršne so predanost, skrb, razumevanje, pogovor in skupne vrednote. Zato je odložitev prvih spolnih odnosov in iskanje drugih oblik intime naložba za boljši in dolgotrajnejši partnerski odnos.

Spolni odnosi v luči teologije telesa

Teologija telesa, ki jo je začel pokojni Janez Pavel II., spolnost zelo ceni in ji daje velik pomen. Spolni odnos je nekaj, kar dva človeka globoko poveže, če pride do njene zlorabe, pa jima lahko prizadene najgloblje rane. Če želita moški in ženska spolnost živeti polno, naj bi jo drug drugemu tudi podarila v njeni polnosti: svobodno, popolnoma, v zvestobi in v rodovitnosti. Človek, ki ljubi, gleda najprej na drugega in šele potem nase. Pripravljen je narediti vsako žrtev, ki je potrebna, da poželenje ne bi izigralo ljubezni in da vrednost človeškega življenja zasije v vsej svoji lepoti in žaru. Drugo ime za takšno ljubezen je poroka. Ženin in nevesta pri poročnem obredu obljubita natančno te stvari. Spolna združitev pa je kraj, kjer besede poročne zaobljube postanejo meso …

V primerih, ko partnerja svoj odnos začneta s spolnostjo, ne da bi se pravzaprav poznala, se gotovo ne moreta drug drugemu podarjati svobodno, popolnoma, zvesto in rodovitno. Ne vodi ju torej ljubezen, temveč poželenje. Poželenje pa je zaradi egoizma, ki se skriva v njem, nasprotje ljubezni. Spolnost zaradi poželenja je oblika ‘uporabe’ druge osebe za potešitev lastnih želja in razlog, zakaj izsledki nedavnih raziskav niso nobeno presenečenje. Ko je temelj in povod za partnerski odnos egoistična želja po užitku, to vsekakor ne more biti pozitivna popotnica za njegov razcvet in razvoj.

Vir: iskreni.net