Nesporno dejstvo je, da je krščanstvo še vedno najbolj preganjana religija na svetu. Zakaj je temu tako?. V evangeliju je Jezus to celo napovedal ”če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas…(prim. Jn15,18).

” Jezus je bil križan, zato je samoumevno, da tudi začetki krščanstva niso bili lahki. In res niso bili: v prvih treh stoletjih je preganjanje kristjanov bilo pogosto in surovo. Svojo vero v Kristusa so mnogi spreobrnjenci morali izražati skrivoma, v ilegali. Kako je v teh krutih razmerah kristjan vedel, če je kakšna druga oseba prav tako kristjan ali kristjanka? Poleg tega, da so bili previdni in so se, kolikor je bilo mogoče, o drugih vnaprej informirali, so uporabljali tudi tajne šifre, s katerimi so lahko ugotovili, da se pred njimi nahaja oseba iste veroizpovedi. Preberi več

Znano je, da je Evropa zavrgla Boga in svojo krščansko tradicijo. Duhovni prebuditelji nas nenehno opozarjajo, da bomo ne samo zapravili svojo krščansko identiteto, pač pa tudi povsem izginili v multi-kulti kulturi. Samo še 4 % Evropejcev prihaja redno k maši, ostali so sveto mašo zavrgli kot nebodigatreba. Prihodnost  je torej le v naših rokah – v molitvi in predanosti. Z molitvijo se človek oborožuje za vsakovrsten boj. V kakršnemkoli stanju je, moliti mora. Čista in lepa duša mora moliti, sicer bi izgubila svojo lepoto. Pravkar spreobrnjena oseba mora moliti, sicer bo spet padla. Ni človeka, ki bi ne bil dolžan moliti, ker vsaka milost prihaja po molitvi.

Človek mora vedeti, da se je za vztrajno molitev treba obleči v potrpežljivost in pogumno premagovati zunanje in notranje težave. Notranje težave: brezvoljnost, suhota, mlačnost, skušnjave; zunanje: oziranje na ljudi. Potrebno je spoštovanje časa, ki je predviden za molitev. Preberi več

Nedelja Božje besede je praznik Svetega pisma, ki ga je papež Frančišek s pismom Odprl jim je um (Aperuit illis) leta 2019 razglasil za vso Cerkev in ga obhajamo v mesecu januarju, na 3. nedeljo med letom.

Nedeljo Božje besede se v Sloveniji, tokrat že tretjič na ravni vesoljne Cerkve, spominjamo in obhajamo 23. januarja 2022 pod geslom: »Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.« (Lk 24,35) Preberi več

– Katoliška cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije …) se večinoma financirajo z darovi vernikov in donacijami.

– Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.

– Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež. Preberi več