Nedeljski družinski dopoldan – utrinki

Nedelja dopoldan je. V jutranjem objemu megle animatorji pričakamo otroke in starše. Danes je dan namenjen nam vsem skupaj.
Povežemo se ob čaju in buhteljnih – predvsem tistih z največ čokolade :). Sprva smo vsi skupaj še malo zadržani. Za starše je pripravljena tema in pogovor ob njej, mi pa zapojemo in se prebudimo ob bansih. Smeha nam ne manjka. Otroci gredo nato spoznavat Njega, skupaj z animatorji voditelji. Nam, preostalim animatorjem, voditelji prav tako pripravijo nekaj čudovitega.


Govora je o našem pričevanju v svetu, o tem kako se trudimo živeti vero v vsakdanjem življenju. Zadnje čase se pogosto sprašujem, koliko si sama dovolim biti Njegova pričevalka. Spoznavam situacije, kjer vedno znova padem, se ustrašim, ne pričujem Zanj … ne z besedami in ne z dejanji. Želim si, da bi lahko ljudje okoli mene spoznali, kdo je Gospod in kakšna je Njegova ljubezen, a jim tega ne upam pokazati, ker pogosto še sama ne zaupam dovolj. Ne pustim si imeti dovolj poguma … V tišini razmišljam, kje v preteklem tednu sem živela vero in kje vse sem zgrešila priložnost za to. Zavem se, kolikokrat je bil z mano, brez, da bi se mu zahvalila za pomoč, kaj vse se mi je zdelo samoumevno in sem se zdela sama sebi dovolj.  Za nekaj časa se samo prepustim, da lahko usmerja moje misli. Občutim hvaležnost, da so nam spregovorili o tej temi, hvaležnost za voditelje in soanimatorje… Predvsem zato, ker lahko z njimi skupaj spoznavam in utrjujem svoj odnos z Gospodom. Ker se lahko od njih in skupaj z njimi učim, kako zares živeti …

Na koncu sledi le še najpomembnejše. Vsi se odpravimo k sv. maši. Molitev rožnega venca, zvoki slavilnih pesmi, Njegova beseda, evharistija in vsi mi, ki nas je poklical tja … Kaj je lahko lepšega, kot pričeti dan z Njim … Vesela sem, da sem lahko tam kjer sem.

Odpravim se domov, pred mano je še dolg dan. Na poti občudujem jesen, barvitost listov obsijanih s sončnimi žarki, občudujem Njegovo stvarstvo. Čeprav ni bilo vse popolno, čeprav bi lahko marsikaj izboljšali, se zavem, kakšen blagoslov mi je podaril v današnjem dopoldnevu. Hvaležna sem vsem, predvsem Njemu, ki je vse to omogočil, nas poklical in nas obdaril s svojo ljubeznijo.

Animatorka

 

 

Starši pri vzgoji otrok nemalokrat naletimo na raznorazne izzive. Nekaterim smo kos, kdaj pa kdaj pa je dobro, da se zavemo, da lahko računamo na Božjo pomoč. Pa tudi na podporo drugih staršev, ki se trudijo svojim otrokom dati prave vrednote. Dobili smo priložnost, da razmislimo o vrednotah, se o njih pogovarjamo, razpravljamo, morda tudi čisto v vsem ne strinjamo. To je dobra priložnost, lahko nam pomaga. Prispevek nas staršev je lahko, da se skupaj trudimo za odprto, prijazno vzdušje in drug drugega spodbujamo v dobrem. Tako okrepljeni bomo lahko kljubovali svetu, ki je včasih res že kar agresiven.

Mama Jana

Comments are closed.