Z nedeljo dobrega pastirja 17. aprila smo tudi v naši Pastoralni zvezi Dravograd zaključili teden molitve za duhovne poklice. S sveto mašo smo se v zakramentu evharistije zahvalili Bogu za duhovnike, redovnike, redovnice ter druge, ki so nam v življenju pomagali in nam še pomagajo k veri v Boga. Obeenem smo tudi prosili za dar novih duhovnih poklicev v Cerkvi.
Tako kot se je v tem tednu razcvetala spomladanska narava v vsej svoji bujni lepoti, tako smo vse skupine župnijskega občestva z gorečo molitvijo v molitvenih urah pred Najsvetejšim prosili Boga za nove duhovne in redovne ter misijonarske poklice. V zavedanju, da samo iz dobre zemlje župnijskega občestva lahko zraste duhovni poklic, smo prosili tudi za naša župnijska občestva in za naše družine, da bi vsi skupaj postali dobra zemlja.
Jezus kot dobri pastir nas je to nedeljo po besedah gospoda župnika potolažil, da je on vedno z nami in nas ne pušča v negotovosti, saj on vedno obudi službeno duhovništvo in pošlje delavce na svojo žetev ob pravem času. To dokazujejo tudi vsa pomanjkanja duhovnikov v preteklosti in Gospod je vedno ob pravem času poskrbel, da ovce niso ostale brez pastirjev, le zaupati mu moramo. Naša skrb pa mora biti usmerjena v to, da mi verniki ne pozabimo na svoje krstno duhovništvo, ki smo ga vsi prejeli po zakramentu sv. krsta. Tako je vsaka krščanska mama poklicana, da svojega otroka že v najranejšem otroštvu začne vzgajati k veri v Boga, tako, da ga vsak večer pokriža, ko ga polaga v posteljo, nad njim zmoli molitev in ga nauči moliti. Tako je vsak oče poklican, da pred skupnim družinskim kosilom da blagoslov nad jedmi in, da v zahvali Bogu, družina skupaj moli. Tako bo začela rasti vera v družinah in nastajala bo živa cerkev, ki bo imela dobro prst iz katere bodo zrasli tudi duhovniški poklici za katere smo molili v tem tednu molitve za duhovne poklice.
Bog kot dobri pastir ostaja z nami, ne bojmo se, na nas pa je, da resno začnemo živeti svoje krstno duhovništvo in potem tudi duhovnih poklicev ne bo manjkalo.
Irma
