Sveto leto se poslavlja, kot izgoreva sveča in zanesljivo izgori. Na zadnjo nedeljo cerkvenega leta, 20. novembra, bo papež Frančišek zaprl svetoletna vrata v baziliki sv. Petra. Ostala vrata se bodo zaprla že teden prej. Naslednja priložnost bo, a verjetno čez dolga desetletja. Smo izkoristili to leto milosti zame osebno in naše rajne, ki še niso pri Bogu? Mladi smo se trudili …
Z mladimi smo najprej spomladi stopili skozi svetoletna vrata v naši nadškofijski stolnici. Navzoči so obnemeli, ko je 14 mladih, samih od sebe, dobesedno popadalo na kolena pred Njega v monštranci. Enako priložnost smo mladim želeli dati proti koncu svetega leta, ko nas je pot vodila v Nazarje, kjer so tudi svetoletna vrata. Tudi tokrat smo mlade vzpodbudili, da gredo k sveti spovedi in darujejo popolni odpustek za svoje rajne, da bi jih s tem odrešili. Prepričani smo, da se danes lahko vsaj 15 duš veseli Božje bližine po plemenitem dejanju naših mladih. Resnično, kapo dol!
Smo sveto leto izkoristili? Smo, a gotovo ne toliko, kot bi ga lahko. Sveto leto je čas posebne Božje milosti. Kaj je ta milost je težko razložiti. Tisti, ki pa smo sveto leto vzeli resno, smo jo lahko začutili v srcih in na telesu. Naši mladi so temu gotovo priča. Cerkev nam je po papežu Frančišku dala to priložnost z razglasitvijo svetega leta. Vsaka cerkev, še posebej svetoletna, je bila deležna posebnega blagoslova in s tem smo dobili priložnost, da se nas Bog lahko dotakne.
