Mladi z “Lučkami”

Od 28. do 30. decembra smo z nekaterimi animatorji svoj počitniški čas preživeli v Kančevcih. Bivali smo v Domu duhovnosti, kjer so nas prijazno sprejeli bratje kapucini. Bili smo v prečudovitem kraju, s še bolj čudovitimi ljudmi. Svoj čas smo preživeli z “lučkami”. Tako v mednarodnem gibanju Vera in luč imenujejo ljudi z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju.

Manjša skupina lučk je tudi letošnje praznike preživela v Kančevcih. Mi pa smo zanje pripravili razne igre, delavnice in molitve. Hitro smo se navezali drug na drugega in lučke so bile vesele naše družbe. Zanje smo pripravili božični kviz, predstavili smo jim romanje naše skupine … Skupaj smo ustvarjali, risali in se igrali različne igre. Hodili smo na sprehode in pogosto igrali ročni nogomet. Skupaj smo se smejali, molili, prepevali pesmi, plesali in si delili objeme.

Od lučk smo se učili iskrene, pristne ljubezni. Dovolj jim je bila naša prisotnost, naša družba in topel objem. Vsak objem je bil tako iskren in veselje tako pristno. Hvaležni sva, da sva se od njih lahko učili, kako ljubiti in kako lepo je, ko je prav vsak človek ljubljen. Čas, ki smo ga preživeli z lučkami, je bil zelo dragocen. Če bi vsi ljudje premogli takšno iskrenost in ljubezen, bi bil svet veliko lepši. Čeprav te ljudi zaznamuje drugačnost, imajo veliko srce in res žarijo kot lučke. Ob koncu našega bivanja v Kančevcih smo se težko poslovili. Hvaležni smo za to izkušnjo in prepričani sva, da nam bo dolgo ostala v spominu. Upava, da se bomo tudi drugo leto odpravili v Kančevce. S tem res naredimo skromno dobro delo, predvsem pa se od lučk učimo sprejemati, ljubiti in se veseliti življenja, takšnega, kot je.

Kaja in Špela

Pripis:

Že več kot deset let hodimo v Kančevce … To so resnično “ene take srečne lučke”. Samo, da si z njimi in jim daš na razpolago svoj čas. Resnično naredimo veliko dobrega in tudi sami se ob tem veliko naučimo. Če želiš vedeti, kaj je to ljubezen brez predsodkov, iskrena ljubezen, ki ne pozna hudega, potem je to pravi kraj. “Lučke” mogoče res imajo “motnjo” glede na naše predstave, a ne poznajo pokvarjenosti. Odstirajo nam nebesa na Zemlji. Ko besede umolknejo, ko govori srce … 🙂