Nekaj vtisov Marka in Vanje o pobirmanskih duhovnih vajah na Homcu
Še niti vstopila nisva v dom duhovnih vaj na Homcu, ko k nama že priletijo trije udeleženci in se nama dobesedno vržejo v objem. Prišla sva ob pavzi. Z ženo se spogledava in nasmehneva. Vzdušje je enkratno. Očitno sta za našimi mladimi čudovit večer in dopoldan. Vesela sva, da lahko ostaneva do konca. Mladi voditelji so si razdelili teme. Vsakič je nekdo od njih spregovoril in naši udeleženci so jim zavzeto prisluhnili. Očitno so se pred najinim prihodom pogovarjali o molitvi in kot sva slišala so prvi večer imeli »super molitev«. Začudena sva: naši najstniki so navdušeni nad molitvijo! Očitno so spoznali, da molitev niso samo obrazci, ampak še vse kaj več. Ravno jim eden od animatorjev-voditeljev razlaga, da lahko molimo v vsakem trenutku. Tudi takrat, ko sesamo po stanovanju ali se sprehajamo, celo med igro. Seveda so to preizkusili v delu po skupinah in delovalo je. Navdušeno pripovedujejo med odmorom …
Pozno popoldan vajeti prevzame najstarejši voditelj: priprava na spoved. Med razmišljanji animatorji prebirajo zgodbe iz knjige Zmagoslavje srca. Mladi prisluhnejo. Pred seboj so imeli popisane liste. Očitno so se dopoldan že pogovarjali o grehu. Ena udeleženka mi veselo razlaga, da se je spomnila še enega greha in ga dopiše na že tako prepoln list papirja. Vesel sem, da je iskrena do Boga. Izpraševanje vesti je moralo biti temeljito. Prideta naša duhovnika Igor in Franček. Vsi so želeli iti k sveti spovedi in predati Jezusu tisto, kar se je nabralo v njihovih mladih življenjih. Spovedi trajajo 15-20 minut. Ne morem verjeti. Od spovedi prihajajo veseli, nasmejani, tudi solzo sreče je bilo opaziti. V meni kipi molitev hvaležnosti, da mladi smejo v življenju doživeti tudi to izkušnjo. »Gospod daj, da bi ostali na tej poti, ki sledi Tebi!«
Dan smo zaključili s slavljenjem. Skoraj 30 grl je na ves glas prepevalo in slavilo Boga. V zraku je bilo čutiti veselje, hvaležnost, tudi tiho ihtenje. Mladi so doživeli pravi dotik Boga. Vem, tega ne more razumeti tisti, ki tega še ni doživel sam. Priložnost ima seveda vsak! Bog je tukaj, ob meni, v vsakem trenutku dneva. Molitev je bila močna. Vsega se ne da opisati. Obsedeli smo v tišini in tihem govorjenju. Nikomur ni bilo do spanja …
Kratek vikend smo zaključili naslednji dan s sveto mašo. Vsak od mladih je napisal svojo zahvalo za minuli vikend in jih izmenično prebirali v posameznih delih bogoslužja. Vsakič sem obnemel nad tem, koliko je tem mladim ostalo in kako so bili napolnjeni s Svetim Duhom. Priznam, imel sem orošene oči. Prepričan sem, da je bil tudi g. župnik Igor, ki je sveto mašo vodil, presenečen. Samo prosim lahko, da bo ta vikend ostal še dolgo ali za vedno v srcu in duši naših mladih.
Za konec pa zahvala našim voditeljem, mladim iz Kotelj, ki so se temeljito pripravili. Videl sem, da so izgorevali in bili v nedeljo rahlo izčrpani. Bog povrni in upamo, da se še večkrat srečamo na podobnem srečanju.
Marko Kocuvan
