Na Veliki petek je ključar Stanko v molitvenem prostoru cerkve postavil Božji grob, ki so ga uredile in okrasile s cvetjem skrbne krasilke z g. Miro. Zelo lepo in duhovno globoko sporočileno je bil urejen Božji grob v molitvenem prostoru ( križ, v skalo vklesan grob in v njem Jezus, nad grobom tabernakelj z monštranco v njej pa sv, evharistija, cvetja zunanji naravi primerno ).
Obredi velike sobote so se začeli že zgodaj zjutraj z blagoslovom ognja pred farno cerkvijo, kjer se je zbralo lepo število mož, ki so z gobami in svečami prišli po blagoslovljen ogenj in ga ponesli na domove. S tem ognjem se blagoslovi dom in prinese v dom luč. Po običaju se je na tem ognju skuhala šunka in spekla potica za žegenj, danes pa se čez velikonočne praznike v domovih ohranja blagoslovljen ogenj kot luč -vstali Kristus.V opoldanskih in popoldanskih urah v soboto so v farni cerkvi Janeza Evangelista in v podružničnih cerkvah pri sv. Boštjanu, sv. Magdaleni in pri sv. Lenartu na Viču potekali blagoslovi velikonočnih jedil: kruh (potica), šunka, hren in jajca in še kaj se doda. Udeležba pri vseh blagoslovih jedil (žegnu) je bila velika in naše cerkve so bile napolnjene. Mnogi ob prazniku Velike noči pridejo samo k temu blagoslovu, ker jim je to postal samo kot lep običaj, drugi morda ne zmorejo več, ker njihova vera v Jezusa Kristusa ni živa. Da bi se Jezus s svojo usmiljeno ljubeznijo dotaknil vseh, naredi župnik Igor ta obred več kot samo blagoslov jedil, ampak z ljubečo Jezusovo besedo nagovori in povabi vse k obhajanju resnice Kristusovega vstajenja.
Sobotni predvečer Kristusovega vstajenja je potekel v slovesni Velikonočni Vigiliji. Bogato in nadvse slovesno bogoslužje se je začelo s slavjem luči zunaj cerkve ob blagoslovitvi ognja, ob katerem se je prižgala velikonočna sveča, ki predstavlja Kristusovo luč (ob kateri se bodo med letom pri zakramentu sv. krsta prižigale sveče krščencev) in jo je duhovnik okrasil z znamenji. Verniki ( lepo število nas je bilo ) smo s prižganimi svečami vstopili v cerkev in sledila je velikonočna hvalnica Gospodu. Bogato Besedno bogoslužje (sestavljeno iz štirih beril in evangelija ) nas je popeljalo skozi zgodovino odrešitve in Jezusovega darovanja življenja, njegove smrti na križu in vstajenja. Sledil je tudi obred blagoslovitve vode in v krstnem bogoslužju smo obnovili krstne obljube in potrdili našo vero v Jezusa. S sporočilom goreče sveče ( ki daje svetlobo, ki nas ogreje in sveti za vse, izgineva z gorenjem in tako daje vse ), nas je nagovoril župnik Igor in nas spodbujal, da postanemo goreča sveča, se darujemo in damo vse za bližnje. Jezus je dal vse, dal je ljubezen in svojo življenje za nas in nam s tem pridobil življenje z Njim. Kajti Kristus je vstal! Zares je vstal! Kristus je živ z nami na naših življenjskih poteh.
Ta velikonočni pozdrav: KRISTUS JE VSTAL! DA, ZARES JE VSTAL! je še bolj glasno in močno zadonel v zgodnjem nedeljskem jutru, ko smo prišli k vstajenski sv. maši. Veliko vernikov se je zbralo pred cerkvijo, kjer nas je z veselim igranjem najprej pozdravila godba napihala Ojstrica. Velikonočno bogoslužje smo začeli z veselo Alelujo pri praznem Božjem grobu. V procesiji, ki se je vila okoli cerkve je župnik Igor ponesel Najsvetejše, ključar pa kip vstalega Jezusa, pevci pevskega zbora so prepevali veselo Alelujo in donela je pesem To je dan, ki ga je Gospod naredil, radujmo in veselimo se ga… Darovana je bila sv. maša, kjer smo globoko čutili Jezusovo vstajenje – navzočnost v Božji besedi in še posebej v sv Evharistiji.
Polni radosti in veselja ob stiskih rok in ob pozdravu : KRISTUS JE VSTAL! DA, ZARES JE VSTAL!, smo s to veselo resnico odhajali in pohiteli domov k žegnu.
Dravograjski verniki smo v ponedeljek odšli v Emavs na Vič, kjer smo v cerkvi sv. Lenarta obhajali sv. mašo, se spominjali vseh velikih in čudovitih del, ki jih je za nas Gospod te dni storil, se zanje zahvaljevali , slavili Boga in se razveselili lepega in sončnega dne, ki ga je naredil Gospod.
I.K.
