V Božjem načrtu je človeško sporočanje bistveni način za življenje v občestvu. Sposoben je pripovedovati o lastni izkušnji in o svetu ter tako graditi spomin in razumevanje dogodkov. Človek, če hodi za svojo ošabno sebičnostjo, lahko popači tudi uporabo sposobnosti sporočanja. Nasprotno pa po zvestobi Božji logiki postane sporočanje področje izražanja lastne odgovornosti v iskanju resnice ter v izgradnji dobrega. To nas vabi k skupnemu prizadevanju preprečevanja širjenja lažnih novic. Dejstvo je, da nobena dezinformacija ni nenevarna, saj zaupanje v to, kar je lažno, prinese nesrečne posledice. Tudi navidezno majhno izkrivljanje resnice ima lahko nevarne posledice, ker postanejo nalezljive, se hitro razširijo, jih je težko zajeziti in ukradejo svobodo srca. Razumljivo je, zakaj vzgoja za resnico pomeni vzgojo za razločevanje, preverjanje nagnjenj znotraj nas, da ne bi zagrizli v skušnjavo. Okužba z varljivo govorico zatemni notranjost osebe. Kako se torej ubraniti? Najbolj korenito zdravilo za virus lažnosti je ta, da se pustimo očistiti resnici. Človek odkrije in ponovno odkrije resnico, ko jo v samem sebi doživlja kot zvestobo in zanesljivost tistega, ki ga ljubi. Samo to osvobaja človeka: »Resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32).
