V župniji Dravograd se tudi letos skupina 18 mladih pripravlja na prejem zakramenta svete birme. Poleg rednega verouka in posebne priprave, ki jo pomagajo voditi animatorji, sta župnik in katehistinja pripravila takoimenovani prvi dan devetdnevnice, ko sta povabila na dopoldansko sobotno druženje birmance in njihove botre v pohodu, sveti maši sredi gozda in družabnimi ustvarjalnimi igrami.
Prijetno druženje je pomagalo utrjevati vezi med mladimi birmanskimi pripravniki in njihovimi botri. Vemo, da takšna srečanja potrebujemo, a si nikakor ne vzamemo za to dovolj časa in priložnosti. Vsi, ki so se udeležili tega prijetnega potepa po stezah nad Dravogradom so si bili edini, da so takšna srečanja izjemna in pomagajo h graditvi naših medsebojnih odnosov. Če pa je med njimi še Jezus preko daritve in molitve, pa je dan popoln. To so čutili vsi, tudi nekateri molitveni botri, ki so se pridružili.
Kako je dogodek doživljala ga. Irma Kladnik lahko preberemo v njenem pričevanju:
Kmalu bodo počitnice in otroci bodo brezskrbno odšli na zaslužen počitek.
Da ne bi čisto pozabili, da bodo v naši župniji v jeseni birmanski pripravniki osmih razredov prejeli zakrament svete birme, so se v soboto 15.junija srečali s svojimi botri in molitvenimi botri. Srečanja se je sicer udeležilo bolj malo birmanskih pripravnikov in njihovih botrov, toda tisti, ki smo bili, smo se imeli lepo in doživeli smo lepe duhovne vzpodbude.
Srečanje smo začeli v farni cerkvi z nagovorom župnika Igorja in s skupno molitvijo botrov, birmanskih pripravnikov in katehistinj. Božja beseda iz Matejevega evangelija o prvih Binkoštih nas je nagovorila in spremila na pot, ki nas je vodila proti Viču in Beclu, kjer smo imeli mašo v naravi.
Med potjo so se birmanci in njihovi botri v pogovoru spoznavali in zbliževali.
Na prvem postanku je bilo zanimivo. Po skupinah smo sestavljali razrezani tekst božje besede Matejevega evangelija o Binkoštih. Ni bilo tako lahko zopet sestaviti razrezani tekst, morali smo se potruditi. Tako smo spoznali, da moramo vedno božjo besedo še kako dobro poslušati in jo vase sprejeti, da jo lahko potem zopet sestavimo v celoto, da nam spregovori in, da spoznamo kaj nam Jezus po njej govori.
Na drugem postanku smo botri birmanskim pripravnikom v mimiki zaigrali prizor prvega čudeža, ki ga je naredil Jezus na svatbi v Kani, ko je vodo spremenil v vino.Birmanski pripravniki so kar hitro ugotovili, kaj smo jim zaigrali. Ta zaigrani prizor je birmanske prip
ravnike in botre povezal med seboj v spoznanju, da je samo Jezus tisti, ki daje vse za življenje in samo on zmore narediti » čudež« v naših življenjih, le verovati moramo vanj.
Na tretjem postanku smo po skupinah pripravili vse za mašo. Naredili smo lep križ in nabrali poljsko cvetje za šopek na oltar.
Višek doživetja tega lepega druženja, je bila sveta maša v prekrasni katedrali iz dreves sredi gozda. Skupaj z župnikom Frančekom smo povezani v eno občestvo ob oltarju iz kamnom darovali sveto mašo za vse birmanske pripravnike, njihove starše in botre. Zahvalili smo se Bogu za ta čudovit dan, in prosili blagoslova za nadaljno pot priprave za prejem zakramenta svete birme.
To prijetno druženje smo zaključili s skupno malico iz nahrbtnikov. Birmanski pripravniki so ta dan bolje spoznali svoje botre in se z njimi zbližali.
Zapisala Irma Kladnik-molitvena botra