Druga postna nedelja je bila dan, ko smo v Dravogradu sprejeli svojega birmanskega pripravnika v posebno skrb in duhovno spremstvo. Letos je birmanskih pripravnikov za 3 župnije kar 32 in je bilo kar težko najti za vsakega molitvenega botra. A Bog poskrbi za vse, tako je bilo tudi letos. Hvala vsem, ki ste stopili v te ‘varne čevlje zvestobe’ v molitvi.Župnik Igor je tako lepo vpletel v drugo nedeljo posta ta pomemben dogodek za farno občestvo in birmance. Zaveda se in k temu nas spodbuja vedno znova, da je treba v današnji razkristjanjeni družbi narediti kaj več kot čakati, da dnevi minevajo, saj je do sedaj še vedno prišla birma, ki je pač časovno določena. Da ne bi bili birmanski pripravniki prepuščeni samemu sebi ali pa svoji družini, ki pogosto s starši vred ne vedo, kako in kaj, nas vsako leto znova spodbuja, da postanemo birmanski molitveni boter enemu od otrok, ki se pripravlja na sveto birmo. Tudi letos smo torej to nedeljo prejeli v ‘dar’ otroka, za katerega smo se obvezali, da bomo vsaki dan zanj molili.
Verjamemo v moč molitve, ki spreminja srca in življenja. Verjamemo v moč odnosa, ki se z molitvijo samo še krepi. Hvala župniku, da nam to omogoča in verjamem, da bo tudi moja hčerka, ki se pripravlja na zakrament sv.birme deležna duhovne opore svoje molitvene botre, ki jo je s pismeno prošnjo prosila, naj bedi nad njo.
Vem, da bo med nami nastala še globlja duhovna vez in da bo prinesla v prihodnosti teh otrok in njihovih družin veliko lepega, globljega in srčnega. Za naše otroke gre, za našo župnijo gre, za zveličanje vseh nas gre.
Še enkrat hvala župniku za spodbude in lepo slovesnost, prijazne besede našim mladim in nam molitvenim botrom in zanimivo predstavitev birmanca svojemu molitvenemu botru.
Še to: pred mašo so birmanci molili ‘križev pot mladih‘ ter tako še globlje osmislili čas nedeljskega dopoldneva za ljubezen do Boga.
molitvena botra in mama Zofija
