Trije dnevi pred Gospodovim vnebohodom so prošnji dnevi. Zelo jih potrebujemo. Živimo v utopiji, da vse potrebno za življenje prihaja s polic trgovin in veleblagovnic. A tam ne raste nič. Na policah ne raste nič. Tam ne raste žito, iz katerega pečemo kruh,tam ne raste sadje in zelenjava, tam ne raste trava za krmo živini, tam ne rastejo gozdovi in njihovi sadeži. Vse to raste iz matere zemlje, v katero pada seme, ki mu dež in sonce dajeta rast. Ko se zavemo, da je vse to dar zemlje in neba, se zavemo, da ni samo po sebi umevno, da bomopo setvi tudi pobirali sadove.(nadškof Stanislav Zore)
V Katoliški cerkvi bomo v četrtek,obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda,
ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo.Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim.Mr16,19–20;Lk24,50–53 inApd1,9–11).Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisotenna več načinov. Kot je zapisano vKonstituciji o svetem bogoslužju, je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje;v Božji besedi, zapisani vSvetem pismu;v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu;v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.
