Lepe nedelje si dandanes ne moremo zamisliti brez lepega cvetja, vencev, krasno očiščenega in urejenega svetišča, ki zaljša praznovanje. Vsako leto ob lepi nedelji v cerkvi na Viču občudujemo milijone cvetov, ki jih skrbne gospodinje razporedijo po vsej cerkvi. Nič drugače ni bilo tudi letos. Ekipa pridnih domačink pod vodstvom Mojce Plazovnik je poskrbela za prekrasno svetišče, kjer smo se to nedeljo ob 11.00 zbrali najprej k slovesni procesiji, nato sveti maši, ki jo je vodil domači župnik Igor. Procesija, spremljana z Godbo Ojstrica, je ob pevkah, ki so tudi letos združile glasove v ubran Vičanarski zbor ter mnogih sodelujočih, tekla med štirimi postajami, kjer smo prosili za mir v svetu, za blagosov našega dela, za varstvo pred naravnimi nesrečami itd…Župnik Igor pa je pri maši opozoril, da ob vsem delu in poslanstvu, ki ga kot člani skupnosti, v družini, družbi in župniji, ne smemo pozabiti, namreč na bistveno – povezanost z Bogom. Uporabil je znano zgodbo o pajku, ki je spletel prekrasno domovanje zase, a na koncu ugotovil, da neka nitka, ki pride od bogve kje, nikakor ne sodi k vsemu kar je ustvaril. Zato jo je pregriznil… in padla je njegova umetnina, njegov dom se je sesul. Tako je tudi sodobni Evropejec, Slovenec in z njim vsak izmed nas, povabljen, da ohrani globoko vez z Bogom. On želi biti le nemi spremljevalec na naših življenskih poteh. Brez njega smo in bomo izgubljeni, z Njim pa silno močni in trdni. Ne trgajmo povezave z Bogom in lažje nam bo.
Po slovesnosti, kjer se je župnik iskreno zahvalil vsem za pripravo procesije, svete maše, smo na povabilo Jožija Fratarja in njegove družine ter Mirana Palkota odšli na igrišče kjer smo bili deležni okrepčila v izvrstnih dobrotah z žara in ohlajeno pijačo. Ob zvokih ansambla Kres smo uživali jedi, srkali hladno pijačo, klepetali in poudarjali, kako to tudi verujoči potrebujemo. Seveda pa smo z iskrenim aplavzov nagradili dobrotnike te pogostitve, družino Fratar in Palko. Dobro se z dobrim vrača, z dobroto se gradi srčna palača.
ZM
