Pred letošnjim božičem se je v naši župniji znova zgodil lep, a pogosto neopažen trenutek skupnosti. Pet žena se je zbralo v učilnici, da opravijo delo, ki ga mnogi morda niti ne opazijo – čiščenje svečnikov.
Čeprav se zdi to opravilo majhno, je v resnici izjemno pomembno. Svečniki, ki nosijo plamen molitve in simbol svetlobe, zaslužijo, da so čisti in sijoči. Njihova lepota ne govori le o urejenosti cerkve, temveč tudi o spoštovanju do svetega prostora, kjer se zbiramo kot občestvo.
Delo teh žena je tiho, skrito pred očmi večine, a prav v tem se skriva njegova veličina. S svojim trudom so pokazale, da je župnija živa skupnost, kjer vsak prispevek šteje – naj bo velik ali majhen. Njihova predanost je izraz prostovoljstva, ki ne išče priznanja, temveč se rodi iz ljubezni do Boga in ljudi.
Ko bodo na božično noč sveče zasvetile v čistih svečnikih, bo njihova svetloba še bolj poudarila sporočilo praznika: da se lepota skriva v preprostosti, da se svetloba rodi iz majhnih dejanj in da je skupnost močna, kadar se ljudje povežejo v služenju.
Naj bo to poročilo tudi zahvala vsem, ki s takšnimi tihimi dejanji skrbijo za našo cerkev. Njihovo delo je nevidno, a njegova vrednost je neprecenljiva – saj nas spominja, da je župnija dom, ki ga skupaj gradimo in negujemo.
župnik Igor
