V nedeljskem popoldnevu 5.postne nedelje se je na povabilo župnika Igorja odpravila skupina vernikov na tretji postni pohod v tišini. Z nami sta bili tudi dve naši ministrantki, ki sta nam s svojo otroško igrivostjo polepšali naše druženje.
Naš popoldansko druženje z žrtvijo tišine, peš hoje, premišljevanjem in molitvijo, je bilo darovano za družine, še posebej pa za naše prvoobhajance in njihove družine.
Iz pred domače farne cerkve smo se odpeljali v St. Pavel v sosednjo Avstrijo, kjer smo pod hribom cerkve sv. Jožefa, po župnikovem blagoslovu začeli pot v tišini z osebno molitvijo za naše družine. Ob poti so nas spremljale kapelice s podobami iz življenja sv. Jožefa. Na vrhu hriba nas je s svojo bogato in lepo notranjostjo presenetila cerkev, posvečena sv. Jožefu. S kratkim razmišljanjem o liku Sv. Jožefa, Jezusovega rednika in zavetnika družine, smo se spoznali, kako malo vemo o njem in ga dandanes tako malo častimo. V tej cerkvi je bil vedno zelo slavljen, saj bogata notranjost o tem priča. Dodali smo še litanije k Sv. Jožefu in naše družine priporočili v njegovo priprošnjo in varstvo.
Pot nas je vodila naprej, po pomladansko prebujeni naravi gozda in travnikov, ovenčani s cvetjem jetrnika, zvončkov, vijolic, vse do cerkve Sv. Janeza Krstnika. Občudovali smo zgornjo cerkev in nato še spodnjo kripto.
Nagovorjeni po zgodbi Skriti zaklad, smo v litanijah Sv. Duha in molitvi očenaša prosili za naše birmance in njihove družine.
V veselo igrivem vzdušju smo se vračali nazaj v St. Pavel, kjer smo naše skupno druženje zaključili pred Benediktinskim samostanom.
Bilo je lepo druženje, saj je bil ves čas Bog z nami, ki nas je duhovno obogatil, telesno okrepil in v veselju sprostil.
Zapisala I. K.
