Na večer svečnice smo se mladi (bilo nas je 7) zbrali drugič v našem večeru, ko odkrivamo skrivnosti življenja in vere.
Najprej smo se ustavili ob letu vere, ki ga letos obhajamo. Leto vere je bilo razglašeno ob 50. letnici začetka koncila, ki je prinesel toliko novosti v Cerkev, da je še danes aktualen. »Prezračimo Cerkev«, je dejal tedanji papež. Namen leta vere je, da poglobimo svojo osebno vero.
Dalje smo prebrali dnevni evangelij, ki ga v Cerkvi beremo na svečnico. Samo dva evangelista sta pisala o Jezusovem rojstu (Luka in Matej) in samo evagelist Luka piše o Jezusovem darovanju v templju. Takrat sta Jožef in Marija na štirideseti dan po rojstvu prinesla dete, da bi zanj darovala Bogu daritev (vsak judovski otrok pa je 7 dan po rojstvu najprej obrezan). 40 dan po božiču tako obhajamo svečnico. Število 40 je v Svetem pismu večkrat omenjeno: Jezus se je postil 40 dni, 40 dni prerok Elija potuje po gori Horeb, 40 let so Judje potovali po puščavi in iskali obljubljeno deželo, …
Evangelist Luka je bil najbolj šolan izmed piscev evangelijev, bil je zdravnik. Njegov evangelij uporablja recimo največ različnih besed – preko 5.000. Zanimivo je tudi, da je bil pogan, nevernik, ni bil jud. Najprej vzame zgodbo o Jezusu kot še eno zgodbo, ki je krožila med ljudmi. Vendar sreča Marijo, ki je bila očividec vseh dogodkov. Nato Luka po pripovedovanju Marije opiše dogodke, katerim sam ni bil nikoli priča. Med temi spomini sta bila tudi za navadne ljudi nepomembna prerokinja Ana in starček Simeon.
Na dan Jezusovega darovanja Sveta Družina pred templjem sreča starčka Simeona, ki mu je bilo rečeno, da ne bo umrl, dokler ne vidi Mesije. Mesijo so pred njim napovedovali številni preroki. Simeon je bil krepko v letih (Pismo ne govori koliko), verjetno sta mu vid in sluh pešala. Takrat pa prideta mimo Marija in Jožef, revno oblečena, daleč od bogastva, kot običajna popotnika. Za dar sta prinesla skromni »dve grlici in dva golobčka«, ker si več nista mogla privoščiti. Nihče ju ni opazil, nista izstopala. Starčku in prerokinji je dano spoznanje, ko zagledata reveža z Otrokom, da je ta revež Odrešenik. Mariji celo prerokujeta, da bo »tvojo dušo presunil meč,« kot beremo v Svetem Pismu.
Zakaj mi ta praznik imenujemo »Svečnica«? Ko svečo prižgemo zagori, zasveti. Kdo je bil ta dan svetilka za starčka Simeona pred templjem? To je bil Jezus, Luč. Simeon doživi razsvetljenje. Smisel njegovega življenja je bil v tem trenutku dopolnjen.
Naslednjič se bomo ustavili ob nekoliko bolj posvetni temi: horoskop in vedeževanje. Sta to res posvetni temi? Kaj pa Sveto Pismo pravi o tem? Zakaj želimo poznati prihodnost? Ali kdo sploh lahko pozna našo prihodnost? Je branje horoskopov greh?