Sadjarsko društvo Dravograd se je tudi letos v sodelovanju s farnim občestvom že četrto leto zapored odločilo, da se blagoslov mošta izvede organizirano. Več razlogov je za to. Najpomembnejši je, da se na ta način da priznanje oziroma veljava moštu, ki mu je, resnici na ljubo, v preteklosti priljubljenost močno padla, ker je veljal za nekaj manj vrednega.
V Dravogradu imamo posebno srečo, da je farni zavetnik ravno sv. Janez Evangelist, ki goduje 27. decembra. Na ta dan se spominjamo tistega apostola, ki je bil Jezusu najbolj zvest in mu je bil zato najljubši. Navzoč je bil pri vseh najbolj pomembnih dogajanjih: ob spremenjenju na gori, v vrtu Getsemani, pod križem in ob praznem grobu. Jezus mu je s križa priporočil svojo mater Marijo. Ljudem je bil ta svetnik vedno blizu, saj je vneto oznanjal ljubezen. Legenda pravi, da je med njegovim delovanjem v Mali Aziji, grk Aristomed predenj postavil čašo zastrupljenega vina in mu rekel, da je pripravljen sprejeti krščanstvo, če čašo izpije in ostane živ. Janez je vino blagoslovil in ga brez škode popil.V spomin na ta dogodek se na god Janeza evangelista nosi vino v cerkev k blagoslovu. V naših krajih pridelava vina ni bila običajna, vsaj omembe vredne količine in kvalitete ne, zato pa so k blagoslovu tukaj že od nekdaj nosili mošt, ki je neke vrste naše vino. O tem piše že znani etnolog Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev. Posebej na mošt ponosni ljudje so k blagoslovu nosili mošt tudi v modernejši dobi, ko se je omenjalo samo vino, mošt pa le malo kje.
Žal so mošt dandanes nadomestile vse mogoče druge vrste pijač, ki pa se po naravnosti z moštom ne morejo primerjati. Utemeljeno lahko trdimo, da je naš mošt najbolj naravno pridelana alkoholna pijača, saj se ob tradicionalnem kletarjenju, ki je še najbolj uveljavljeno, ne dodaja nobenih kemikalij, brez njih pa so pridelana tudi jabolka in hruške za prešanje. Mnogi moštu očitajo domnevno vsebnost metilnega alkohola, kot ga ima na primer šmarnica. Analizno je ugotovljeno, da ga mošt nima prav nič kaj več kot vino ali druge pijače. Glavoboli pa običajno nimajo zveze z moštom ampak z litri.
Blagoslov je prošnja, s katero se obračamo na Boga, naj dá nekaj dobrega za telo in dušo. Blagoslovljena pijača naj bi bila v blagor telesu in duši tistih, ki ga uživajo, da bi jih varovalo strupa in da bi njih srca gorela v ljubezni do bližnjega. Dobrih namenov in želja ni nikoli dovolj, zato je to eden izmed dodatnih razlogov za organizirani blagoslov. Bog daj, da bi vsi uživali mošt v medsebojnem spoštovanju, zdravju in po pameti.
Dodaten razlog pa je druženje. Današnji človek ima takšne in toliko dobrin, da si naši predniki tega sploh ne bi mogli predstavljati. Koliko dela opravijo namesto nas stroji, kako bolj lagodno potujemo, se sporazumevamo, nam je v trgovinah vse dosegljivo, pa vendar je toliko pesimizma, nezadovoljstva in nesrečnih ljudi. Druženje po maši ob zakuhanem moštu je zato tudi kamenček v mozaik boljšega počutja vsakega posameznika in celotne skupnosti. In še mimogrede, zakuhan mošt je na stojnicah marsikje v tujini precej bolj čislan, kot zakuhano vino.
Posebej so se nas ob koncu blagoslova dotaknile besede iz Sirahove knjige (poglavje 31) o vinu: »Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerno pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselost je vino, če se o pravem času zmerno pije.»
Hvala g. župniku, ki po svojih zmožnostih podpira aktivnosti iz bogate zakladnice naše tradicije, med katere sodi tudi blagoslov mošta, ki nas na poseben način opozarja tudi na usodno pomembnost naše domače pridelave hrane. Naj bo blagoslov mošta tudi naša skupna prošnja, da bi se zavedali, da hrana ni nekaj samoumevnega in da nas kmetijstvo vse skupaj preživlja.
Želim vesele praznike in s pridelki bogato leto 2018.
Gusti Verhnjak
predsednik SaD Dravograd
