Izjemno lep in sporočilen je blagoslov velikonočnih jedil, pravi obred ljudske pobožnosti. Namenjen je, da bi se zavedli izjemnih božjih darov, ki smo jih vsaki dan deležni, tudi preko vsakodnevne hrane. Ob tem blagoslovu naj bi začutili Božjo bližino in njegovo navzočnost. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči.
Velikonočna jedila v naših domovih in družinah ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Je tudi podoba mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Po tem je na vrsti blagoslov velikonočnih jedi, ki niso običajne jedi, ampak predstavljajo tudi znamenja z globljo vsebino in simboliko:
Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kruh je osnovna človeška hrana, ki je nujna za preživetje. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo ter ga v sv. obhajilu spoštljivo prejemali.
Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
K blagoslovu prinesemo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in prikljuje na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju razprl.
Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.
Tako je bilo letos na Ojstrici….
