Danes, na božični dan, 25. decembra, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa
Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z
Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet
in za človeka.
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo
zgodovinsko dejstvo.
Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško
zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25.
december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje
praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko
se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani
praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum
Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač
pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi
človeštvo odrešil njegovih grehov.
V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše
(opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes
ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma
opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v
hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji,
ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko
najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega
evangelija.
