Nedelja pred veliko nočjo nosi ime cvetna. Kar pravšnje ime za slavje zelenja, ki ta dan v rokah prenekaterega vernika ima res simbolni in stvarni pomen.
S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Evangelij slikovito prikazuje prihod našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem. Letos smo brali zapis evangelista Marka. Da Jezus odpotuje v Jeruzalem se je hitro izvedelo, zato so hoteli biti ljudje navzoči pri tem izjemnem dejanju. Marsikatero srce ga je videlo kot osvoboditelja izpod rimske nadvlade. A Jezus je ubral povsem drugačno pot, drugačno sporočilo je dal temu dogodku. Zajahal je oslička in ne konja. Ljudje pa so prihajali z oljčnimi vejami in cvetjem ter pozdravljali Jezusa Kristusa: „Hozana na višavah, blagoslovljen je kralj judovski, ki prihaja v imenu Gospoda.“
S prihodom Jezusa v Jeruzalem, na cvetno nedeljo, se v resnici začenja uresničenje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni, zemeljsko kraljestvo z oboroženo vojsko, policijo in državnim uradništvom, temveč kraljestvo ljubezni in miru. Kot kristjani, se spodobi, da spoštujemo našega Kralja, ker on od nas najprej zahteva poslušnost naših src, se mu obračamo z ljubeznijo in spoštovanjem do Njegovega nauka. To je da imamo radi drugi druge. Kakor tudi sebe. Jezus Kristus, ni prišel v Jeruzalem, da bi bil razglašen za kralja zemeljskega kraljestva, temveč da za nas trpi, umre in s svojim vstajenjem premaga smrt, da nas odkupi pri svojem Očetu. Cvetna nedelja je praznik, ki ga moramo gledati v povezavi na Veliki petek in Kristusovo vstajenje. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja.
Tudi mi smo v vseh župnijah najprej blagoslovili zelenje pred cerkvijo, nato pa v slovesnem sprevodu stopili v svetišče k poslušanju pasijona in še udeležbi pri sveti maši.
Posebnost blagoslova peglov, snopov ali butar je bila tudi letos zabeležena na Ojstrici, kjer so izdelali res izjemno velik snop ter ga postavili ob cerkveni zid zvonika. Tudi v Dravogradu so člani Turističnega društva naredili velik pegl (snop) ter ga prinesli k blagoslovu. Zato velja vse priznanje vsem, ki ste veliko časa in truda vložili v izdelavo tega skupnega pegla, butare. Pa tudi tisti, ki ste naredili čisto svojega in prinesli k žegnu. Če pa ste z njim še obtekli svojo hišo, raztrosili cvetje okrog vaših domov, pa ste ohranili prelepo tradicijo, ki je dolga stoletja bila nekaj najlepšega na cvetno nedeljo in je dajala svojevrsten pečat prazničnemu vzdušju.