Cvetna nedelja je minila v naših župnijah PZD nadvse slovesno. V vseh cerkvah so bila praznovanja, čeprav v PZD delujeta samo dva duhovnika. A njuna želja je, da naj ne bo nihče prikrajšan za te lepe dogodke s katerim se začenja Veliki teden. Cvetna nedelja je praznik, ki nas vabi k razmisleku o Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem in začetku velikega tedna. Ta dan je prežet z globokim simbolizmom in duhovno bogatimi obredi, ki nas povezujejo z Jezusovim trpljenjem in odrešenjem.
Zato smo se zbrali pri blagoslovu zelenja, kot so oljčne vejice in butarice. Te so simbolizirale mir, upanje in zmago življenja nad smrtjo. Procesija ki je sledila do oltarja nas je spominjala na množico, ki je Jezusa pozdravljala z vzkliki “Hosana!” in mu na pot polagala plašče ter veje. Vendar pa ta radostni trenutek nosi tudi pridih žalosti, saj nas spominja na Jezusovo ponižanje in trpljenje, ki ga je sprejel za odrešenje človeštva. Posebno mesto na Cvetno nedeljo pa ima pasijon, ki smo ga brali pri slovesnih mašah. Bil je to trenutek, ko so se verniki poglobili v skrivnost križa in se spomnili Jezusove brezmejne ljubezni, ki jo je izkazal s svojo žrtvijo. Papež Frančišek je v svojih nagovorih večkrat poudaril dvojno naravo Cvetne nedelje: radost ob Jezusovem prihodu in bolečino njegovega trpljenja. Ta dvojnost nas vabi k razmisleku o našem lastnem življenju, o trenutkih veselja in preizkušenj ter o tem, kako lahko v vsakem trenutku iščemo Božjo bližino.
Cvetna nedelja je tako več kot le uvod v veliki teden; je priložnost, da se ustavimo, premislimo o svojem življenju in se pripravimo na največji krščanski praznik – veliko noč.
Zofija M
.
