Kristjani so najbolj množično preganjana verska skupnost na svetu in Evropa ima dolžnost, da jih zaščiti, so se strinjali ob sprejemanju resolucije. Evropa mora krepiti svoje korenine solidarnosti, demokracije in svobode. Med drugim je bilo poudarjeno tudi, da mora Svet Evrope več narediti za spoštovanje in mirno sožitje veroizpovedi v svojih državah članicah in še dlje.
Po razpravi, v kateri je bilo govora o več primerih dejanskega in pravnega nasilja nad evropskimi kristjani, je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope na svojem zimskem zasedanju 29. januarja letos z veliko večino navzočih glasov sprejela resolucijo, ki v državah članicah zahteva več verske svobode in spoštovanje verskega pluralizma. Slovenski delegati niso glasovali. Kako značilno!!!
Spremno poročilo navaja, da je verska svoboda temeljna človekova pravica in glavna varovalka sodobne demokratične in pluralistične družbe. Cilj razprave in sprejemanja dokumentov je bil tako dvig zavesti evropskih državljanov o pomenu mirnega sobivanja ljudi različnih veroizpovedi in prepričanj.
Evropa, ki bi morala biti mednarodni zgled spoštovanja verske svobode, žal postaja nasprotje tega ideala evropskega povezovanja. Množijo se poročila o nasilju, vandalizmu in drugih oblikah sovražnosti do kristjanov in cerkva na evropskih tleh. Mediji te pojave praviloma niti ne zaznajo in o njih ne poročajo, z obsodbami so zelo skope tudi pristojne državne ustanove.
Resolucija »Lotiti se nestrpnosti in diskriminacije v Evropi s posegnim ozirom do kristjanov« (Tackling intolerance and discrimination in Europe with a special focus on Christians) se naslanja na poročilo, ki vsebuje mnogo primerov iz vse Evrope. Posebej poudarjena je bila diskriminacija evropskih kristjanov na delovnem mestu in v javnih ustanovah.
Parlametarci so nacionalne zakonodajalce pozvali, da poskrbijo za razumno ureditev razmer, ki bo v praksi spoštovala svobodo veroizpovedi. Prisotni so obsodili tudi primer Nizozemske, ki je matičarjem prepovedala odklonitev sodelovanja pri sklepanju istospolnih porok zaradi ugovora vesti. Gre za napad na tradicionalno krščansko manjšino, so bili ostri.
Razpravljalci so pozvali tudi k spoštovanju pravic staršev, da se otroci morejo šolati v skladu z verskimi ali filozofskimi prepričanji staršev, da se kristjanom v celoti omogoči normalno in brezpogojno udejstvovanje v javnem življenju, ter proti stereotipiziranju kristjanov s strani medijev.
Država je po prepričanju Sveta Evrope dolžna obsoditi in kaznovati vsako obliko sovražnega govora ali nasilnega dejanja, ki pomeni napad na katero od veroizpovedi. Takšen napad pomeni tudi diskriminatorna zakonodaja. Diskriminacija kot takšna ne zadene le pripadnike manjšine, ampak tudi pripadnike večinske verske skupnosti.
Januarja so bili v Strasbourgu tudi vsi naši člani Ksenija Korenjak Kramar (SMC, je tudi vodja delegacije), Andrej Šircelj (SDS) in Andreja Katič (SD) ter njihovi namestniki Matjaž Hanžek (ZL), Aleksander Kavčič (SMC) in Anže Logar (SDS). O obravnavani resoluciji pa niso glasovali.
Glede na vlogo Sveta Evrope, politično težo njegovih resolucij in resnost nekaterih predstavnikov ljudstva lahko zaenkrat le upamo, da se evropski politiki resnično začenjajo zavedati pomena varovanja verske svobode v Evropi. Ne le, ko gre tudi za kristjane, ampak zlasti ko gre za kristjane.
(napisano na Iskreni.net- Blaž Karlin)
