V torek, na god sv.Ane in Joahima, staršev Device Marije, smo v župniji Dravograd pri večerni sv.maši obhajali bolj slovesno dan starih staršev in starejših, ki ga je lansko leto uvedel na tretjo nedeljo v juliju papež Frančišek. Ker smo v nedeljo obhajali Krištofovo nedeljo in blagoslavljali avtomobile, smo omenjeni dan starih staršev prenesli na sam god Sv.Ane, zavetnice babic. Le-te tudi dandanes pomembno sodelujemo pri vzgoji svjih vnukov, zato zaslužimo še posebno pozornost. Župnik Igor, ki je vodil slovesno sv.mašo, je zato pri nagovoru poudaril nekaj misli iz papeževega pisma ob svetovnem dnevu babic in dedkov. Poudaril je naslednje:
- Svet doživlja čas hude preizkušnje. Najprej ga je zaznamoval nepričakovan vihar pandemije, potem pa vojna, ki prizadene mir in razvoj v svetovnem merilu. Ni naključje, da se je vojna vrnila v Evropo v času, ko izginja generacija, ki jo je doživela v preteklem stoletju. In te velike krize nas lahko naredijo neobčutljive za dejstvo, da obstajajo še druge »epidemije« in druge razširjene oblike nasilja, ki ogrožajo človeško družino in naš skupni dom. Zaradi vsega tega smo potrebni globoke spremembe, spreobrnjenja.
- Starost ni nekoristen čas, v katerem bi se lahko umaknili in potegnili vesla v čoln, temveč je čas, ko lahko še vedno obrodimo sadove. Čaka nas novo poslanstvo in nas vabi, naj obrnemo pogled v prihodnost. To je naš prispevek za revolucijo nežnosti, za duhovno in neoboroženo revolucijo, za katero vabim vas, dragi stari starši in ostareli, da postanete njeni nosilci.
- Eden od sadov, ki smo jih poklicani obroditi, je varovati svet. »Vsi smo prišli s kolen starih staršev, ki so nas držali v naročju«; danes pa je čas, da na svojih kolenih – s konkretno pomočjo ali tudi samo z molitvijo .
- Številni izmed nas so razvili modro in preprosto zavest, ki jo svet tako zelo potrebuje: ne rešimo se sami, sreča je kruh, ki ga jemo skupaj, je način, da povemo, da živeti skupaj ni samo mogoče, ampak je tudi potrebno.
- Drage babice in dragi dedki, dragi ostareli, v tem našem svetu smo poklicani, da smo tvorci revolucije nežnosti! Storimo to in se naučimo vedno bolje uporabljati najdragocenejše orodje, ki ga imamo in ki je najprimernejše za našo starost: molitev.
Na koncu maše smo zmolili molitev za mir v svetu ter ostali v tihi molitvi pred Najsvetejšim še pol ure, kot to delamo vsaki torek po maši.
Z. M.
