V torkovem popoldnevu 28. aprila je v Dravogradu potekala postna duhovna obnova za sodelavce iz vseh župnij naše PZD. Žal je bila bolj skromena udeležba – 15 sodelavk ( iz Šempetra 1, iz Šentjanža 1, iz Dravograda 13, iz ostalih župnij ni bilo udeležbe). Škoda je, da ob lepem povabilu in velikem vloženem trudu g. župnika Igorja za duhovno obnovo sodelavcev, se jih veliko ne odzove, ko pa vemo, še kako potrebni smo duhovne prenove in vsake podpore in spodbude v postnem času, da se prenovimo in da bomo lahko skupaj s Kristusom vstali v velikonočnem jutru.
V uvodu je g. župnik predstavil bistvo posta (molitev, postenje, dobra dela) in smisel postne duhovne obnove ( vzpostaviti, pretehtati, poglobiti svoj odnos do Boga, do sebe, do skupnosti, župnijske skupnosti v kateri živimo).
Duhovna obnova je potekala v dveh delih. V prvem delu smo z darovanjem sv. maše poglobljeno vstopili v osebni odnos z Bogom in občestvom, v drugem delu meditaciji smo poglobljeno razmišljali o mestu, ki ga imam kot kristjan v svetu v katerem živim in kako se kot kristjan odzivam, delujem, se soočam in živim v konkretnih življenjskih okoljih in situacijah. Spoznali smo merila, ki so nam kot kristjanom po veri dana za naše celostno ( vedno živim kot kristjan) krščansko življenje vedno in povsod: Mojzesov in Jezusov 40 dnevni post, 10 božjih zapovedi, Božja beseda Sv. pisma, molitev, sv. maša, Sv. evharistija, zakramenti in koliko smo kristjani res kvas v današnji družbi. V tej luči smo se poglobili tudi v držo ponižnosti kristjana –ali res vedno in povsod za vsako ceno ? Do Boga mora biti drža kristjana vedno ponižna, saj je on naš Stvarnik in od njega imamo vse. Do ljudi in za kristjana nesprejemljivih življenjskih situacija smo dolžni pokazati drugačno držo- pokončnost ( tudi pravico ugovora vesti in reči kdaj ne) v luči pravičnosti in krščanskih vrednot. Za refleksijo duhovne meditacije smo se še o tem v skupinah pogovorili in med seboj podelili svoje izkušnje in naše prizadevanje živeti in delovati kot kristjan s hrbtenico v družini, družbi, župnijskem občestvu.
Srečanje smo zaključili z različnimi načini molitve v manjših občestvih (litanije, križev pot, molitev rožnega venca ). Saj brez molitve in božjega blagoslova so vsa naša prizadevanja in modrovanja zastonj, saj samo On po molitvi daje rast in sadove. Tako je bila ena od zaključnih misli: Veliko bo še potrebno molit za trdnost – hrbtenico nas kristjanov in krščanskega življenja v tem viharnem morju sveta.
Veseli, duhovno obogateni z mnogimi spoznanji in opogumljeni za svoje poslanstvo kristjana kot kvas in luč za svet v katerem živimo, smo odhajali domov. V srcih pa je ostala tudi tiha zahvala Bogu za g. župnika Igorja, da si je za nas vzel čas in nas s to globoko duhovno obnovo prebudil in opogumil. Hvala Bogu tudi za vsakega izmed nas, ki smo slišali povabilo in prišli.
zapisala Irma