V nedeljo 17. junija smo v župniji Dravograd praznovali farni dan in zaključek pastoralnega in veroučnega leta.
Da bi bil ta dan nadvse lep in prazničen, so že ves teden prej v župniji potekale skrbne priprave predanih župnijskih sodelavcev, ki so pripravili dobitke za srečelov, čistili, kosili okoli cerkve, okrasili cerkev, pripravili hrano in še marsikaj, da je bilo za praznik vse pripravljeno.
Štiri oltarje za procesijo zunaj cerkve so letos lepo pripravili: en oltar prvoobhajanci ( na temo Jezus izvir žive vode), drugi oltar veroučenci mavrične skupine, tretjega farani občestva, ki niso vključeni v župnijskih skupinah in četrtega farani, ki so se priselili od drugod v našo župnijo. Zelo lepi oltarji so bili ( okrašeni z Božjo besedo, cvetjem, slikami srca Jezusovega in srca Marijinega).
Nedeljsko slovesnost je najprej pozdravila godba na pihala Ojstrica in že se je odvila procesija okoli cerkve z župnikom Igorjem, ki je ponesel Najsvetejše, s pevkami cerkvenega zbora, ministranti, prvoobhajanci v belih oblačilih, veroučenci in ostalimi farani. Pri štirih postajah smo počastili Jezusa v Najsvetejšem in v različnih nameni prosili Boga za blagoslov vsega našega dela in življenja.
Pri sv. maši je bilo lepo sodelovanje prvoobhajancev s prošnjami in zahvalami za iztekajoče se veroučno leto. Vse pa je nagovoril Jezus v priliki o Božjem kraljestvu, ki je takšno kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci. Tako je tudi z semenom vere, ki so jo to leto sejali v srca otrok, župnik Igor, katehistinje in veroučitelji, je razložil župnik Igor. To seme vere so vsako uro verouka sejali z veliko Ljubeznijo. Vsaka ura se je začela v cerkvi v tišini pred Najsvetejšim, kjer je Bog sam sejal seme vere v otroška srca in so ti vero v tihi molitvi in Božji besedi sprejemali. Kakšen sad pa bo to seme obrodilo pa je v Božjih rokah.
Po sveti maši so veroučenci prejeli veroučna spričevala. Na koncu praznične maše pa so se ministranti zahvalili Evi Gostenčnik, zvesti ministrantki, ki je svoj čas in veselje delila z njimi, pa tudi z otroškim zborom. Ob tej priliki so se ji zahvalili za vso skrb in velikodušnost, ki jo je s svojim lepim značajem dajala vsem v župniji. Zdaj odhaja s svojimi starši v župnijo Šmarje pri Jelšah.
Na koncu smo bili vsi pogoščeni z bogračem, pecivom in miškami, ki sojih pekli člani Turističnega društva Dravograd, odžejali pa smo se z moštom. Za veselo in razgibano dogajanje je poskrbel srečelov, kjer so otroci v pričakovanju glavnega dobitka – zajca, vneto kupovali srečke. Zajec je šel v prave roke, saj si ga je deklica Izabela tako srčno želela.
Še malo zvokom harmonike smo prisluhnili in naš farani dan se je zaključil. Lepo je bilo biti tako skupaj in praznovati kot celotno župnijsko občestvo.
Otroci odhajajo na zaslužene počitnice, toda seme vere, ki je bilo vsejano v njhova srca, Bog daj , da bo raslo in da med počitnicami ne bodo čisto pozabili na Jezusa in na svojo župnijo.
I.K.
